Osnovni cilj predloga resolucije, ki ga je pripravila agencija za varnost prometa, je, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2022 ne bi bilo večje od 70, število hudo telesno poškodovanih pa ne večje od 430, je pojasnila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Brecelj. S tem želijo doseči raven cestne varnosti, ki jo v EU danes poznajo Švedska, Nizozemska in Velika Britanija, je dejala.
Po besedah državne sekretarke se je od začetka leta 1954, ko se je v Sloveniji začelo voditi natančne podatke o posledicah prometnih nesreč, naštelo že več kot 23.400 mrtvih in več kot pol milijona poškodovanih v prometnih nesrečah. Najbolj tragična leta so sicer že daleč za nami, je dodala, a vsaka nesreča z najhujšimi posledicami po njenem vedno odpre nove rane v družbi.
Edini pravi odgovor je zato Vizija nič, po kateri ne bo več smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb, meni vlada. Vizija nič je na nacionalni ravni še vedno vizija, je dejala Brecljeva, "ni pa več utopična na lokalnih ravneh ali celo na ravni statističnih regij".
Slovenija ena izmed najmanj varnih držav
Spomnila je, da je Slovenija v preteklo desetletje vstopila kot ena izmed najmanj varnih držav in ter si kot cilj zastavila prepolovitev števila mrtvih v prometnih nesrečah. Ta cilj se je leta 2001 zdel težko uresničljiv, vendar je bila Slovenija med devetimi državami EU, ki so v celoti uresničile ta cilj, je povedala Brecljeva.
Zvonko Lah iz SDS je med predstavitvijo stališč poslanskih skupin izpostavil, da danes v Sloveniji v prometnih nesrečah umre približno 70 oseb na milijon prebivalcev, na Nizozemskem in Švedskem pa okoli 35, "kar je naš cilj šele leta 2022". Ob tem je dodal, da je letos v prometnih nesrečah umrlo več ljudi, kot lani v enakem obdobju, zato je nujno takoj začeti z izvajanjem operativnih ukrepov.
Pomembno tudi obnavljanje cest
Prepolovitev števila umrlih pa bomo po njegovem mnenju brez ustreznih finančnih in kadrovskih virov ter boljšega sodelovanja odgovornih in uporabe dobrih praks težko dosegli. Tudi Janez Ribič iz SLS je spomnil, da je bilo še leta 2007 kar 293 smrtnih žrtev, lani pa 130. Za doseganje takih rezultatov so po njegovem pomembni določeni premiki, ne samo izgradnja avtocestnega križa, temveč tudi modernizirane državne ceste, večja vloga prometne vzgoje, aktivnosti policije s številnimi preventivnimi akcijami in spremembe zakonodaje.
Da bi bile naše ceste še naprej varne, jih treba tudi obnavljati, je dodal. Potrebne pa so tudi druge ciljno naravnane aktivnosti pristojnega ministrstva, policije, zdravstva ter pravosodja, je menil. Tudi po mnenju Mirka Brulca (SD) so cilji dosegljivi le s povečanimi aktivnostmi, ki se bodo izvajale tako na nacionalni, regionalni kot tudi na svetovni ravni. Da bo Vizija nič uresničljiva, pa se mora po besedah Kristine Valenčič (DL) spremeniti razmišljanje in ravnanje ustvarjalcev sistema in vseh prometnih udeležencev.
