Nose in Vidmar, ki naj bi sodelovala v ropu banke SKB, bosta na sodišče prišla s pripora, kjer sta že od aretacije 16. marca lani. Po prijetju so ju namreč privedli pred preiskovalno sodnico, ki jima je na predlog okrožne državne tožilke Blanke Žgajnar odredila pripor. Oba sta se ne sklep o priporu pritožila, a neuspešno.
Policija sodelovanja pri ropu sumi še 28-letnika iz okolice Ljubljane, ki je v tujini, prav tako pa so ovadbo podali še zoper dva neznana osumljenca. Kot so v petek na Generalni policijski upravi pojasnili za STA, 28-letnika še niso prijeli, vendar pa policija za njegovo izsleditev izvaja vse potrebne ukrepe.
Rop banke SKB se je zgodil v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in plastične zabojnike ter začeli z odpiranjem sefov. Vlomili so v 428 sefov, še v dodatnih 29 pa so poskusili vlomiti. Kraj kaznivega dejanja so zapustili okoli šeste ure zjutraj, po oceni policije pa so povzročili za okoli 32 milijonov evrov škode.
Frank: Edini motiv ropa finančno okoriščanje
Policisti so ob aretaciji obeh osumljencev pojasnili, da naj bi eden od njiju neposredno sodeloval pri ropu, drugi pa naj bi v banki delal kot varnostnik. Mediji so razkrili, da naj bi bil v rop neposredno vpleten Vidmar, Nose pa naj bi v času ropa delal kot varnostnik. Prav on naj bi bil eden od dvojice varnostnikov, ki so jih roparji zavezali in pustili ležati na tleh, da bi lahko nemoteno vlamljali v sefe.
Kasneje je Nose zaradi duševnih bolečin tožil podjetje PCA, ki je varovalo omenjeno banko in tožbo tudi dobil. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je Nosetu leta 2010 prisodilo 9300 evrov odškodnine z zamudnimi obrestnimi.
Pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Marjan Fank je po aretaciji dejal, da je del preiskave tekel v smeri iskanja finančnih tokov ukradenega denarja in drugih ukradenih predmetov.
Med preiskavo je bilo to raziskovanje sicer omejeno, vendar so po aretaciji domnevali, da je le del sredstev ostal v Sloveniji, preostalo pa naj bi namenili investiranju v nezakonite posle. Ob tem je Fank izpostavil, da je bil edini motiv ropa premoženjsko okoriščanje.
