Plovila južnokorejske mornarice in obalne straže so s pomočjo reflektorjev iskanje nadaljevala tudi ponoči, vendar potapljači zaradi močnih tokov in slabe vidljivosti niso mogli do ladje, v kateri so preživeli morda ujeti v zračne žepe.

Na krovu tudi 375 dijakov

Obalna straža je sporočila, da so rešili 179 ljudi. Med potniki na krovu je bilo 375 dijakov, ki so bili skupaj z učitelji na poti na turistični otok Jeju.

Tragedija je pretresla Južno Korejo, še posebej ker je bilo med potniki toliko mladih. Predsednica Park Geun-Hye je vidno šokirana pozvala ljudi, naj ne obupajo do zadnjega trenutka.

Vzrok nesreče še vedno ni znan. Potniki so povedali, da so slišali glasen udarec, nakar se je trajekt nenadno ustavil, kar nakazuje, da je ladja morda nasedla ali zadela ob potopljen predmet.

Kapitan osramočen in skesan

Kapitan Lee Joon Seok, ki so ga oblasti že zaslišale, je za korejsko televizijo povedal: »Zelo mi je žal in zelo me je sram. Ne vem, kaj bi rekel.« Za nesrečo so se upravičili tudi že v podjetju, ki je lastnik trajekta.

Eden od 179 rešenih, Kim Sung Muk je medijem povedal, da je skušal rešiti okoli 30 dijakov, ki niso mogli priti iz velike dvorane na četrti etaži trajekta.

»Nisem mogel niti priti do dvorane, saj se je vse nagnilo. Trajekt je tonil in z rokami se niso imeli za kaj prijeti. Niso se mogli plaziti po tleh, saj so bila mokra in pod ostrim kotom,« je povedal. S pomočjo gasilne cevi mu je uspelo rešiti nekaj dijakov. »Toda bilo jih je tako veliko... nisem mogel vsem pomagati,« je povedal medijem.

Svetovali so jim, naj ostanejo v svojih sedežih

Eden od dijakov je povedal, da je večina potnikov od začetka težav ostala na svojih sedežih 30 do 40 minut v skladu z navodili posadke.

»Ostanite, kjer ste. Ne premikajte se,« se je glasilo navodilo, ki so ga po besedah Huh Young-Kija neprestano ponavljali. »Spraševali smo se, ali se ne bi premaknili in skušali priti s trajekta. Toda zagotavljali so nam, da bo pomoč prišla v desetih minutah,« je povedal za televizijo News Y.

Šestintridesetletni potnik Koo Bon Hee je za tiskovno agencijo AP povedal, da je bila reševalna akcija slabo izvedena. »Če bi ljudje skočili v vodo, bi jih lahko rešili, a so nam povedali, naj se zadržujemo znotraj trajekta.«

Sporočila svojcem parajo srce Južne Koreje

Dodatno čustveno težo tragediji, ki je pretresla vso državo, so dale tudi objave sms sporočil, ki so jih dijaki pošiljali svojcem, poroča AFP.

»Oče, ne skrbi. Na sebi imam rešilni jopič in sem z drugimi dekleti. Smo v notranjosti trajekta, še vedno na hodniku," je ena od še vedno pogrešanih dijakinj napisala očetu. Zaskrbljen oče ji je takoj odgovoril, naj skuša priti ven, a je bilo že prepozno. »Oče, ne morem. Trajekt je preveč nagnjen. Hodnik je poln z mnogo ljudmi,« je zapisala v zadnjem sporočilu.

Nekateri starši se se z otroci uspeli še morda zadnjič slišati po telefonu. »Povedala mi je, da je ladja nagnjena in da ničesar ne vidi, da ni oblekla rešilnega jopiča. Nato je njen telefon ugasnil,« je povedala mati še vedno pogrešanega 18-letnega dekleta.

Če se bo potrdilo, da so vsi pogrešani mrtvi, bo to ena najhujših nesreč v Južni Koreji v mirnem času. V nesreči južnokorejskega trajekta, ki se je oktobra 1993 prevrnil na odprtem morju, je umrlo 300 ljudi.