Brežiška zdravnica Nada Cesarec, ki je bila zaradi kaznivega dejanja opustitve zdravstvene pomoči pravnomočno obsojena na šest mesecev zapora, je še ena v vrsti tistih, ki računajo na milost predsednika republike Boruta Pahorja, in po naših podatkih hkrati prva zdravnica, ki naj bi v Sloveniji prestopila prag zapora zaradi storjene napake. Za njeno pomilostitev se zagrizeno zavzemajo njeni kolegi iz sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, a ji za zdaj ne kaže prav dobro, saj po naših neuradnih podatkih njene pomilostitve niso podprli niti na pristojnem sodišču niti na ministrstvu za pravosodje. Končna odločitev je tako v rokah predsednika Pahorja, za katerega sta obe mnenji nezavezujoči, vendar ob tem v oči bije podatek, da predsednik v času svojega mandata ni pomilostil še nikogar.
V tem primeru se kar samo po sebi postavlja vprašanje, ali je primerno, da predsednik države pomilosti prav Nado Cesarec, saj so bile ugotovitve sodišča zanjo več kot neprijetne. Poleg tega je skozi celoten sodni postopek zavračala vsakršno krivdo, njena pojasnila, zakaj kritičnega dne ni odšla na teren, pa so se izkazala za neverodostojna. Sodišče je svoje mnenje o tem strnilo v ugotovitev, da je zdravnica »med postopkom pokazala skrajno nekritičen odnos do spornega ravnanja, saj je opravila vrsto dejanj, ki naj bi po oceni sodišča zakrila njeno opustitev pomoči in prikazala, da je v konkretnem primeru ravnala z vso dolžno skrbnostjo in poklicno etiko«.
Njena pojasnila niso zdržala presoje sodišča
Spomnimo, da se je Nada Cesarec znašla v sodnem postopku zato, ker 30. avgusta 2010 kot dežurna zdravnica nujne medicinske pomoči ni odšla na kraj nezgode na železniško postajo v Brežicah, kjer je 55-letni Miran S. opravljal vzdrževalna dela na električnem omrežju in zaradi električnega udara padel z najmanj štiri metre visokega droga. Pri tem se je hudo poškodoval; kasneje so ga iz brežiške bolnišnice odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je poškodbam podlegel. Po nesreči so na pomoč poklicali reševalce, toda Cesarčeva je, namesto da bi odšla na teren reševat poškodovanca, na kraj nezgode poslala dva zdravstvena tehnika.
Zdravnica je na sodišču trdila, da na teren ni odšla, ker je imela sočasno enako nujen primer tudi v zdravstvenem domu, drugih zdravnikov, ki bi jo lahko nadomestili med intervencijo, pa takrat v domu ni bilo. Pojasnjevala je, da se je ves kritični čas v zdravstvenem domu ukvarjala s pacientko, ki je izgubljala zavest, ob tem pa je bila v stiku z ekipo na terenu in ji tudi dajala navodila. Sodišče je njena pojasnila zavrnilo kot neverodostojna, saj je med postopkom ugotovilo, da se omenjena primera nista zgodila sočasno, temveč se je nujen primer v ambulanti odvil pred nesrečo na železniški postaji, po ugotovitvah sodišča pa tehnika od zdravnice tudi nista dobila potrebnih navodil. Poleg tega je bilo tistega jutra v službi še sedem drugih zdravnikov. Kot je na prostoru za priče povedal direktor brežiškega zdravstvenega doma, je bila običajna praksa, da so v nujnih primerih nadomestili kolega, ki je moral na teren.
Najprej sočasnega primera sploh ni omenila
Piko na i pri obsodbi Nade Cesarec je verjetno predstavljala ugotovitev, da med izrednim nadzorom zaradi omenjenega primera v brežiškem zdravstvenem domu Cesarčeva sploh ni omenila domnevno hudo bolne pacientke, ki naj bi jo zdravila sočasno. Takrat je namreč pojasnila, da je na teren poslala dva zdravstvena tehnika, ki sta kljub njeni odsotnosti ustrezno oskrbela poškodovanca, alibi o sočasnem nujnem primeru pa je »razkrila« šele tri mesece kasneje, ko se je za strokovni nadzor primera odločila še zdravniška zbornica. Tega neskladja na sodišču ni znala pojasniti, zato jo je sodišče spoznalo za krivo, ker je kljub temu, »da je glede na dolgoletne izkušnje zagotovo vedela, da je poškodovani v smrtni nevarnosti, opustila zdravniško pomoč in mu ni odšla pomagat«.
Čeprav je na podlagi ugotovitev sodišča ravnanje zdravnice v tem primeru sila težko opredeliti kot primerno, se predsednik iniciativnega odbora sindikata Praktik.um Igor Muževič odločno postavlja v njen bran. »A ne zato, ker bi v sindikatu zagovarjali, da je v strokovnem smislu naredila vse tako, kot bi morala, pač pa je poanta naše prošnje za pomilostitev predsedniku Pahorju v tem, da je kolegica delala v tako neurejenih okoliščinah, da se ni mogla optimalno odločati. Gre namreč za sistemsko težavo, primerjave pa kažejo, da so naši družinski zdravniki v primerjavi s kolegi iz EU dva- do trikrat bolj obremenjeni. In dokazano je, da pri takšnih obremenitvah, kjer prihaja do hitrih in pomembnih odločitev, pada sposobnost za racionalno odločanje, čemur pritrjujejo tudi primeri iz ZDA,« stališče sindikata pojasnjuje Muževič. Kot poudarja, sporočilo njihove prošnje ni v tem, da imamo zanič pravni sistem, ampak gre za opozorilo na nevzdržne razmere v zdravstvu.
Dodajmo, da so v uradu predsednika republike ravno včeraj prejeli poročilo pravosodnega ministrstva o primeru Cesarec. Kot so nam pojasnili, bo komisija za pomilostitve (njeno mnenje je za Pahorja nezavezujoče) o njem odločala v začetku oktobra.
