V četrtek tako, včeraj drugače
Podrobnosti pritožbe nam odvetnik ni želel izdati, namignil pa nam je, da je v njej problematiziral tudi trditve tožilstva glede letenja v neprimernem vremenu. Po njegovih besedah namreč v času vzleta prav nič ni nakazovalo, da se bo vreme tako hitro in tako drastično poslabšalo ter na koncu privedlo do ene največjih tragedij v svetovni zgodovini balonarstva.
Sodna preiskava poteka, ni pa še pravnomočna. Vse pa kaže, da 45-letnemu Kolencu še vedno grozi osem let zapora, saj so na sodišču včeraj spremenili svoj četrtkov odgovor in nam pojasnili, da ga preiskujejo zaradi povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti tudi po odstavku, ki govori o smrtnih žrtvah med potniki. Ko smo status zadeve na sodišču preverjali prejšnji teden, so na ljubljanskem okrožnem sodišču v uradnem odgovoru zapisali, da Kolenca preiskujejo zgolj po 1. in 3. odstavku kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, po katerih bi mu grozilo le eno leto zapora. Včeraj so se popravili in dejali, da je sodišče preiskavo vendarle uvedlo tudi po odstavku, ki govori o smrtnih posledicah in po katerem Kolencu grozi precej višja kazen.
Nesreča razkrila kup nepravilnosti
Pilot je sicer vsaj del »pokore« za domnevno malomarnost bržkone že odplačal, saj jo je v nesreči hudo skupil tudi sam. Tri mesece je bil v bolnišnici, utrpel pa je zlom reber, prsnice, lopatice, stegnenice in dela medenice, prav tako je imel opečenih trideset odstotkov telesa.
Tragična nesreča, v kateri so štirje potniki v ognjenih zubljih umrli že takoj ob ponesrečenem pristanku v slabih vremenskih razmerah, dva pa sta umrla čez čas v bolnišnici, je razkrila kup nepravilnosti v nadzoru balonarstva in slabo delo agencije za civilno letalstvo. Izkazalo se je, da slovenski balonarji – tudi po zaslugi agencije – sploh niso imeli ustreznih dovoljenj za komercialne lete, Kolencu pa so za nameček preklicali tudi »klasično« dovoljenje za lastne lete, saj se ni želel udeležiti izrednega zdravniškega pregleda zaradi slabega vida. A odločbe o izrednem pregledu in »prizemljitvi« agencija Kolencu menda ni uspešno vročila.
Da je bil v Sloveniji nadzor balonarstva slab, je ocenila tudi protikorupcijska komisija in potrdila, da je agencija prijavo zoper Kolenca prejela že leto pred tragično nesrečo, vendar ni ustrezno ukrepala. Čeprav naj bi Kolenc dlje časa kršil pravila letenja, mu na agenciji niso zapečatili balona.
Tudi ministrstvo za infrastrukturo in prostor je po tragediji delo agencije označilo za slabo, nadzor pa po njihovem mnenju ni bil pomanjkljiv zgolj pri balonarstvu, temveč tudi na področju zmajarjev in padalcev. V letih 2011 in 2012 so inšpektorji denimo opravili le po dva nadzora, pa še to zgolj po prijavi. Kakršne koli samoiniciativnosti na področju zagotavljanja varnosti pri agenciji ni bilo zaznati.
