Tudi če upoštevamo le presaditve ledvic, takšne operacije rešijo veliko življenj. Od približno milijona pacientov je vsako leto po vsem svetu okoli 100 tisoč dovolj srečnih, da dobijo nov organ. Čeprav število narašča, je s tega vidika razumljivo, da se nekateri ozirajo po drugih možnostih pridobitve novega organa, če si to seveda lahko privoščijo. V večini držav, še posebej v tistih, kjer je zdravstvo na takšni ravni, da se presaditev dejansko lahko izvede, je prodaja telesnih organov nezakonita in neetična.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po poročanju Al džazire poudarja, da so razlogi za to očitni. Ko enkrat v odnos darovalec – prejemnik vstopi denar, s čimer organi dobijo denarno vrednost, vedno obstaja nevarnost, da bodo ranljivi, revni in naivni podkupljeni, izkoriščeni ali celo ugrabljeni, da bi od njih pridobili organe. Z drugimi besedami – če bi uvedli zakonit trg za prodajo človeških organov, bi to neizbežno vodilo k še večjemu kriminalu in zlorabi, saj je povpraševanje vedno veliko večje od ponudbe. To bi tudi koristilo tistim, ki so dovolj bogati, da si lahko privoščijo organ, ki ga potrebujejo.

Črni trg že dolgo cveti

Mednarodni črni trg človeških organov sicer že obstaja. Je posledica ohlapne, toda medsebojno zelo povezane mreže zločinskih organizacij, ki izkoriščajo obup bolnih in revnih ter pohlep nekaterih članov zdravstvene skupnosti, ki prejemajo ogromna plačila za izvedbo presaditev.

Te mreže so zelo skrite, vsake toliko pa kak primer vzbudi pozornost širše javnosti. Zelo odmeven in zloglasen primer je bil razkrit aprila 2007, ko je policija preiskala zasebno bolnišnico v turškem Istanbulu. Po strelskem obračunu z oboroženimi varnostniki je policija aretirala celotno bolnišnično osebje, saj so preiskovalci našli skrivno operacijsko sobo, v njej pa kirurge sredi nezakonite presaditve ledvic. Policisti so med operacijo našli dva prejemnika ledvic, Izraelca in državljana Južnoafriške republike, ki sta za nov organ plačala več kot 200 tisoč dolarjev. S takimi vsotami je motivacija za ta nezakonit posel jasna.

V iskanju zloglasnega dr. Frankensteina

Lastnik klinike in njen glavni kirurg je bil dr. Yusuf Sonmez, ki je zaradi svoje zloglasnosti v Turčiji, pa tudi izven njenih meja, dobil vzdevek dr. Frankenstein. Sonmez je v svoji »karieri« izvedel prek 4000 presaditev ledvic z živečih darovalcev.

Sonmez je bil po letu 2007 vse do obsodbe še vedno aktiven. Preselil se je na Kosovo, kjer je nadaljeval svoj posel, kot da se ni nič zgodilo. 4. novembra 2008 so se stvari zanj spet obrnile navzdol, potem ko so mladega turškega državljana, 24-letnega Yilmaza Altuna, preiskali na prištinskem letališču. Policisti so prek njegovega trebuha odkrili svežo rano, skozi katero mu je kirurg odstranil ledvico.

Še isti dan so oblasti preiskale kliniko Medicus v Prištini. Ugotovili so, da je za Altunovo ledvico plačal premožen izraelski pacient, ki nikakor ni bil v sorodu z darovalcem. Operacija je bila zatorej nezakonita, policisti pa so opravili nekaj aretacij. Pričeli so iskati Sonmeza, ki pa je državo že zapustil.

Razsežnosti trgovanja s človeškimi organi ogromne

Ko so preiskovalci širom evrope in Bližnjega vzhoda pričeli primerjati svoje izsledke, je postalo jasno, da je Sonmez v osrčju zveze klinik, prekupčevalcev z organi, zdravnikov, darovalcev in prejemnikov, ki so bili odgovorni za stotine, morda celo tisoče nezakonitih presaditev. Nekateri vpleteni so morda delovali v prepričanju, da rešujejo življenja in da imajo zato zadosten razlog, da sodelujejo pri tem, drugi so to nedvomno počeli predvsem zaradi vrtoglavih vsot denarja. Kakorkoli že, postalo je jasno, da ti posli trajajo že leta.

Aretacijski nalog za Sonmeza in ostale je bil izdan in turške oblasti so pričele iskati izmuzljivega zdravnika. Pričel se je tudi proces proti velikemu številu osebja Medicusa na Kosovu, ki ga je podpirala tudi Evropska unija.

Kje je skrivnostni dr. Frankenstein ta hip, ostaja neznanka, prav tako pa tudi vprašanje, zakaj je ta črni trg človeških organov tako dolgo nemoteno cvetel.