Povozil redarja in pobegnil

Biti mestni redar je nedvomno občasno zelo stresna služba, sploh kadar se morajo redarji soočiti z nezadovoljstvom jeznega prejemnika globe. Da utegne občasno ta služba postati tudi nevarna, razkriva torkova izkušnja mariborskega uniformiranca. Ura je bila 11.15, ko sta redarja medobčinskega redarstva na Ribiški ulici v Mariboru fotografirala nepravilno parkiranega audija A4, ki je bil poleg tega še neregistriran. Med tem opravilom je k vozilu prišel približno 35-let star moški z obrito glavo, oblečen v džins hlače in temno majico. Redarja sta od njega zahtevala, naj jima pokaže dokumente vozila in vozniško dovoljenje. Vendar ju predrznež ni upošteval, ampak je hladnokrvno sedel v audija, zagnal motor in speljal.

Tovrstni incidenti so zelo redki

Eden od redarjev, ki je stal pred vozilom, se ni uspel pravočasno umakniti, zato mu je voznik s prednjim levim kolesom zapeljal čez nart leve noge in ga z levim bočnim ogledalom še udaril v zapestje leve roke. Voznik je pobegnil s kraja, vozilo parkiral v bližnji garažni hiši in izginil neznano kam. Redar je bil v incidentu lažje poškodovan, oskrbeli so ga v mariborskem kliničnem centru in ga nato odpustili v domačo oskrbo.

»Policisti neznanega storilca še iščejo in ga bodo, ko ga izsledijo, kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi,« je sporočil Miran Šadl s Policijske uprave Maribor.

Tovrstni incidenti so zelo redki, pravi Franjo Švajger, vodja medobčinskega redarstva v Mariboru. »V dobrem letu, odkar vodim redarstvo, je bil to prvi fizični napad na redarja. Se je pa dva- ali trikrat zgodilo, da je moral redar odrediti fizično zadržanje kršitelja zato, da je lahko izpeljal prekrškovni postopek.« Mnogo bolj pogosti so verbalni napadi nezadovoljnih kršiteljev. »Teh primerov niti ne štejemo več,« je razložil vodja redarjev.

Nizke plače in skrhani odnosi

Preden zasedejo delovno mesto in oblečejo uniformo, morajo mestni redarji izpeljati trimesečni tečaj, nato imajo še vsak mesec dodatna usposabljanja, med katerimi se naučijo, kako preprečiti ali obvladati morebitno konfliktno situacijo in umiriti nasilneža ali se ubraniti napada z najmilejšimi možnimi ukrepi.

Sicer pa mariborsko mestno redarstvo ta čas razrešuje konfliktne razmere tudi znotraj lastnega kolektiva. Medčloveški odnosi so namreč povsem skrhani, v javnost prihajajo zgodbe o medsebojnih obtoževanjih, vlaganju kazenskih ovadb, odvzemih pooblastil in podobno. Po prepričanju Švajgerja je slabo stanje duha v redarstvu tudi posledica nezadovoljstva zaradi nizkih plač, osnovne neto plače se namreč gibljejo med 600 in 700 evri.

»Na mesečnih sestankih z direktorjem občinske uprave Markom Žulo vztrajno opozarjamo, da so mestni redarji slabo plačani, če upoštevamo, kakšnim tveganjem so izpostavljeni,« pravi predsednica območnega policijskega sindikata (v katerega je včlanjena tudi večina mestnih redarjev) Anita Arzenšek. »Zaradi kriznih razmer v naši družbi se bojim, da bo podobnih incidentov v prihodnosti še več, zato bi bilo nujno delati na preventivi, ne pa da so po tistem, ko se kaj zgodi, vsi najbolj pametni.«

Napad