Sodnica Jožica Arh Petkovič, ki je predsedovala senatu, je že na začetku obrazložitve oprostilne sodbe poudarila, da lahko sodišče nekoga obsodi samo takrat, ko je prepričano o njegovi krivdi. V obnovljenem sodnem postopku je pretehtalo vse dokaze in odločilo, da policist Bobera ni kriv kaznivega dejanja povzročitve hude poškodbe, ki se je končala s smrtjo. Ali se bodo pokojnikovi svojci, ki so vložili subsidiarno obtožnico, na sodbo pritožili, še ni znano, ker si bodo vzeli čas in se posvetovali s pravnim pooblaščencem, odvetnikom Gorazdom Fišerjem. Če bo sodba postala pravnomočna, bodo namreč morali plačati vse sodne stroške, ki glede na to, da so bili angažirani kar trije sodni izvedenci s področja psihiatrije, ne bodo majhni. Če bodo izgubili še na višjem sodišču, pa bodo morali še globlje seči v žep.
Prič streljanja ni bilo
Ravno na današnji dan mineva petnajst let od tragičnega dogodka na Cinkarniški poti v Celju. Naser Berisha, za katerim je bila razpisana tiralica, ker se je izmikal sojenju na okrajnem sodišču, je pred policistom bežal vse do visoke lesene ograje. Nihče ni videl, kaj natančno se je tam zgodilo. Ker ni bilo nobenih trdnih dokazov, ki bi spodkopali preiskovančev zagovor, je senat verjel, da se je tik pred ograjo Berisha obrnil proti Boberi, segel z roko proti pasu in zakričal, da ima pištolo in da ga bo ustrelil. Kraj je bil zelo slabo razsvetljen, zato je policist videl samo obris njegove postave in kretnje, ni pa videl, da v roki ni držal pištole, temveč mobilni telefon. Ker je bil zelo prestrašen in prepričan, da je njegovo življenje ogroženo, je v stoječem položaju najmanj petkrat ustrelil proti njegovim nogam, vendar ga ni zadel. Nekaj trenutkov kasneje se je Berisha poskušal zavihteti preko ograje, Bobera pa je v klečečem položaju znova streljal proti njemu. Z enim nabojem ga je zadel v stegno, z drugim pa v ledveni predel, kar je bilo usodno.
Različna mnenja izvedencev
Sodnica je dejala, da je bilo glede na okoliščine normalno, da je policist verjel, da ima Berisha pri sebi pištolo. Ko je bila za njim razpisana tiralica, so namreč nadrejeni policistom povedali, da morajo biti ob stiku z njim zelo previdni, ker je nevaren in običajno tudi oborožen. Opozorila je tudi na učinke zvočnih in svetlobnih efektov ob streljanju , ki so dodatno okrepili njegov strah. Ni se mogla izogniti niti psihiatričnim mnenjem, ki so precej zakomplicirala zadevo, saj so se mnenja treh izvedencev razlikovala. Tudi na soočenju so vztrajali vsak pri svojih zaključkih, zato se je senat znašel v neprijetnem položaju, ko se je moral odločiti, čigavo mnenje bo upošteval. Po temeljitem premisleku se je odločil, da bo sprejel oceno tistega izvedenca, ki je vsaj delno potrjena z mnenjem drugega izvedenca. Tako je sprejel mnenje izvedenke dr. Zdenke Čebašek Travnik, ki je zagotavljala, da je policist Bobera streljal v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.