Ljubljana. »Potrpite, zelo hud zlom ste imeli, to se ne pozdravi tako hitro,« so zdravniki odgovarjali Ljubljančanu, ko jih je opozarjal, kako zelo ga boli in peče roka, na kateri je imel mavčno obvezo, pa tudi, da se izpod mavca vse bolj širi čuden smrad. Petinpetdesetletnik, prepričan, da bo imel zaradi nestrokovnega ravnanja zdravnikov trajne posledice, je proti ljubljanskemu kliničnemu centru vložil tožbo, s katero zahteva 52.000 evrov odškodnine. Včeraj so ga zaslišali na sodišču.
Ljubljančan je 3. decembra 2006 doma padel in se poškodoval. Na urgenci so ugotovili, da ima zlomljeno levo nadlaket. Na trup in roko so mu dali mavčno obvezo in naročili, naj se vrne, če ga bo pod mavcem srbelo ali bolelo. In res ga je začelo srbeti, celo žgati, da tudi tablete proti bolečinam niso kaj dosti pomagale, zato jih je čez štiri dni spet obiskal. Roko so slikali in ugotovili, da z njo ni nič bolje, a so ga spet poslali domov rekoč, naj jemlje še več protibolečinskih tablet. Ko je 19. decembra prišel na kontrolo na polikliniko, je bil zlom še vedno viden, a mu mavčne obveze niso sneli, ampak so jo le obnovili – torej so dali mavec na mavec. Za ponovna opozorila, da ga peče, boli in da že zaudarja (»sam sebi sem smrdel«), pa se ni nihče zmenil.
Tkivo je že začelo odmirati
Čez dober mesec dni je imel spet kontrolo. »Imel sem ostre bolečine, smrad pa je bil že neznosen. Žena se je že umaknila iz spalnice, ker tega ni mogla več prenašati,« je na sodišču opisoval pacient in poudaril, da je vse to povedal tudi zdravniku. Ta je odvrnil le, da se roka ne zdravi, da je zlom še vedno viden, in odredil še eno, torej tretjo obnovo mavčne obveze. Sedmega februarja ga je prej omenjeni zdravnik poslal k svojemu kolegu, tam pa je medicinska sestra že pri vratih zavohala neznosen smrad in o tem takoj obvestila zdravnika. Napotil ga je v mavčarno, kjer so mu sneli mavčno obvezo in odkrili gnitje. »Ko sem to videl, sem bil šokiran. Najprej sem vprašal, ali mi bodo odrezali roko, saj se je pod rano že videla kost,« je povedal tožnik.
Sledila je operacija in mesec dni zdravljenja na travmatološki kliniki. Približno leto in tri četrt je bil na bolniškem dopustu, leta 2008 pa so mu morali zaradi posledic nošenja mavčne obveze operirati še ramo. Zapestje je zdaj slabo gibljivo (ne more voziti kolesa ali plavati, oviran je tudi v službi), roka ga še vedno boli in peče, v zapestju hitro postane trda, tako da jo mora nenehno razgibavati. Prav tako mu zateka, v njej nima nobene moči, kazi pa ga tudi opazna brazgotina. Od takrat tudi zelo slabo spi. »Kar izkorišča žena, da ponoči prelagam perilo iz pralnega stroja v sušilnik,« je komentiral tožnik.
Že večkrat malomaren?
Zatrdil je, da ga je z njegovim dovoljenjem tehnik v mavčarni poliklinike fotografiral, češ da bodo študentje medicine lahko videli, kaj se dogaja pod mavčno obvezo, če pacient ni primerno zdravljen. Čeprav je pooblaščenka kliničnega centra Helena Carlevaris Rožič zatrdila, da po vednosti travmatološke klinike fotografiranja ni bilo, jo je na predlog tožnikovega odvetnika Davida Sluge sodnica Tatjana Turk Pilič vseeno pozvala, naj fotografije vložijo v sodni spis.
Sluga v imenu svoje stranke kliničnemu centru poleg nestrokovnega zdravljenja tudi očita, da se zdravljenja niso lotili dovolj skrbno, saj pacienta niso poučili o vseh možnih neželenih učinkih. V tožbi poudarja še, da rešitev tega spora ni le v tožnikovem interesu, pač pa tudi v javnem. Kot je navedel, je tožnik izvedel, da naj bi bil zdravnik dr. Ivan Štraus, ki mu očitajo nestrokovno zdravljenje, že večkrat udeležen v različnih pravnih postopkih, kjer so ugotovili njegovo malomarnost. Ali je to res, bo moralo sodišče še preveriti.
