Od pobega živi v domačem kraju
Petinštiridesetletni Bojić ima namreč korenine v BiH in menda že ves čas od pobega živi v svojem domačem kraju, kjer ima tudi uradno prijavljeno bivališče. Ker državi nimata sklenjenega sporazuma o izročanju obtožencev, je bil prepričan, da je na bosensko-hercegovskem ozemlju najbolj varen. V Sanskem Mostu je dvignil poštno pošiljko z obtožnico, kasneje pa vabil na zaslišanja v Celje ni več sprejemal, tako da je bilo vsem jasno, da se nima niti najmanjšega namena vračati v Slovenijo.
Ko se je okrožno sodišče v Celju odločilo, da bo celotni spis izročilo tamkajšnjim sodnim organom, se je njegov slovenski odvetnik po uradni dolžnosti Dušan Tanko pritožil, češ da v Bosni dokaznega postopka zagotovo ne bodo mogli izpeljati tako, kot bi ga v Sloveniji, da bodo zaradi oddaljenosti težave z zasliševanjem prič in tudi z rekonstrukcijo dogodka. Višje sodišče v Celju je njegovo pritožbo pred nekaj dnevi zavrnilo kot neutemeljeno.
Po žlebu splezal kot mačka
Spomnimo, da naj bi bil Bojić organizator oboroženega ropa trgovine Lidl v Celju, ki se je zgodil oktobra 2009. S pajdaši je splezal na streho in se od tam pritihotapil v notranjost trgovine, kjer je zvezal tri šokirane prodajalke in odnesel za okoli 40.000 evrov plena. Ker jih policija ni ujela, so dobili krila in se pet mesecev kasneje lotili še šentjurskega Akvonija. Še zdaleč niso pričakovali, da jih bodo policisti prijeli in da bodo pristali za rešetkami.
Bojić se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da mu grozi večletna zaporna kazen, zato je na tiho, vendar ob pomoči drugih pripornikov in najbrž tudi prijateljev na prostosti koval brezhiben načrt za pobeg. V celjskih zaporih še danes ne morejo verjeti, da je lahko samo v nekaj sekundah kot mačka spretno splezal po visokem žlebu, stekel po strehi in se na drugi strani spustil na območje celjske tržnice. Zagotovo je moral imeti odlične sodelavce, saj so se za njim takoj izgubile vse sledi.
Po pobegu je bilo v celjskih zaporih katastrofalno vzdušje. Nikoli nihče ni niti pomislil, da bi lahko kdo pobegnil po tisti poti, ki si jo je izbral Bojić. Čeprav je imel vrhunske plezalske sposobnosti, je naredil tisto, za kar so vsi do takrat menili, da je nemogoče. Zaradi pobega je pravosodni policist Igor Cvikl celo izgubil službo. Čeprav tistega usodnega dne svojega dela ni opravljal nič drugače, kot so ga do takrat opravljali njegovi sodelavci, je bil tudi na sodišču pogojno obsojen zaradi nevestnega dela v službi. Kratko so potegnili tudi Bojićevi pajdaši, ki so že pravnomočno obsojeni zaradi ropa Lidla in poskusa velike tatvine v Akvoniju. Najvišjo kazen je dobil Jasmin Dizdarić, ki je bil obsojen na deset let in deset mesecev zapora.
