Ko je sporni manever prišel v javnost, se je odzvala protikorupcijska komisija, ki je ocenila, da gre za koruptivno dejanje. Sledila sta kriminalistična preiskava in obtožni predlog ljubljanskega tožilstva, ki Živčec-Kalanovi očita, da je prestopila mejo zakonitosti, ko je septembra 2010 s pogodbo o vezanem depozitu s PBS 150 tisočakov namenila zavarovanju kreditnih obveznosti že do vratu zadolžene Mabre, ki je denar potrebovala za odplačevanje dolgov. »Čeprav med Zdravstvenim domom Izola in Mabro ni bilo nobenega pogodbenega razmerja, ki bi bilo podlaga za tak manever,« je včeraj pred ljubljansko okrajno sodnico Tanjo Lombar Jenko obtožni predlog predstavil ljubljanski tožilec Stanislav Šiška.

Mabra (podjetje z lastnikom v Liechtensteinu, ki ima danes blokirane račune in je davčni neplačnik, javnosti pa je znano tudi po sodelovanju pri gradnji poslovno-stanovanjskega objekta Dunajski kristali, kjer je nov sedež dobila tudi zdravniška zbornica) najprej posojila banki ni vrnila, zato je PBS zdravstvenemu domu (ZD) sporočila, da bo sredstva vzela iz garancije. Do tega na koncu ni prišlo, saj je zdravstveni dom urgiral pri Mabri, da je ta še pravočasno banki vrnila denar, ZD Izola pa je na koncu poleg 150.000 evrov glavnice dobil tudi obresti od banke in Mabre v višini nekaj tisoč evrov. Mabra je nato zdravstvenemu domu še donirala nekaj sredstev, tako da je bil ZD Izola na koncu za 10.000 evrov v plusu.

Prav zato je Živčec-Kalanova prepričana, da je delala le v dobro zdravstvenega doma, ki je imel tedaj več težav s financiranjem svojih dejavnosti. Po njenih besedah je ZD Izola tudi pred njenim direktorovanjem s posojanjem podjetjem plemenitil denar. »Vem, da je takšna praksa tudi v drugih zavodih,« je ob tem dodala Živčec-Kalanova, ki pravi, da se je s poslom strinjal tudi danes že odpuščeni ekonom zdravstvenega doma Matej Intihar.

Da ni šlo le za plemenitenje denarja, temveč za zlorabo položaja za pridobitev nepremoženjske koristi Mabri, pa je prepričano tožilstvo, ki manever nekdanje predsednice zdravniške zbornice vidi kot uslugo Mabri. Ta zaradi finančnih težav ni mogla dobiti posojila pod običajnimi pogoji, posojilo pa ji je omogočila prav garancija ZD Izola, ki kot zavod po zakonodaji ne bi smel na takšen način mešetariti z javnim denarjem.

Zagovornik nekdanje v. d. direktorja, ki danes službuje v postojnskem zdravstvenem domu, odvetnik Mitja Jelenič Novak je včeraj v spis vložil poročilo občine Izola za leto 2011, v katerem so zapisane ugotovitve, da je šlo v primeru sodelovanja z Mabro za koristen in zakonit posel. Sojenje se bo nadaljevalo v začetku oktobra.