Čeprav so nam še včeraj popoldne na ustavnem sodišču pojasnili, da končna odločitev v zadevi Patria še ni sprejeta, v dopoldanskih urah pa je ustavno sodišče kolege na ljubljanskem okrajnem sodišču tudi zaprosilo za kopijo zahteve za varstvo zakonitosti pravnomočno obsojenega Janeza Janše, je proti večeru odjeknila vest, da naj bi ustavno sodišče Janševo ustavno pritožbo že zavrglo. Tako je na svojih spletnih straneh poročala revija Reporter, ki se je sklicevala na neuradne vire. Če poročanje Reporterja drži, takšna odločitev nikakor ni presenečenje, kot tudi ni presenetljivo, da naj bi svoja ločena odklonilna mnenja že pisali ustavni sodniki Ernest Petrič, Jan Zobec in Mitja Deisinger.
Poskus pritiska?
»Danes seje sodišča ni. Ustavno sodišče ni sprejelo nobene (končne, op. p.) odločitve, zato nič ne more biti znano. Sicer pa velja, da so o odločitvi vedno najprej obveščene stranke,« nam je včeraj povedal generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad. A ustavni sodniki naj bi Janševo ustavno pritožbo s šestimi glasovi proti trem že v sredo načeloma zavrgli, Petrič, Zobec in Deisinger pa naj bi imeli do začetka drugega tedna čas, da spišejo odklonilna mnenja. Zakaj tako različne informacije, nam je pomagal razumeti nekdanji ustavni sodnik, ki želi ostati neimenovan, pravi pa, da gre za običajen postopek. Pred dokončno odločitvijo sodniki počakajo, da njihovi preglasovani kolegi napišejo odklonilna mnenja. Nato lahko tudi drugi ustavni sodniki svoje mnenje še spremenijo. Da si v tako preprostih zadevah ustavni sodniki premislijo, se zgodi precej redko, po mnenju našega sogovornika pa je včerajšnji pobeg informacije (kar se na ustavnem sodišču praviloma ne dogaja) o stališčih sodnikov in zavrženju pritožbe predvsem poskus pritiska na šesterico sodnikov, ki je Janševo pritožbo zavrgla.
Razlog za zavrženje ustavne pritožbe naj bi bil sicer predvsem v tem, da prvak SDS še ni izkoristil vseh pravnih sredstev – o morebitnih postopkovnih napakah ali kršenju zakonodaje v procesu vrhovno sodišče namreč še ni odločalo. Obramba do pred kratkim sploh ni vložila zahteve za varstvo zakonitosti, o kateri odločajo vrhovni sodniki, temveč je prehitevala po desni in se takoj obrnila na ustavno sodišče.
Tik pred tem, ko so ustavni sodniki sklicali sejo, na kateri so razpravljali tudi o Janševi pritožbi, pa je Janšev odvetnik Franci Matoz le vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti. Da ustavno sodišče odloča šele po zavrnitvi vrhovnih sodnikov je siceršnja praksa, ki sta jo Matoz in Janša poskušala zaobiti, z zadnjim manevrom pa sta si po mnenju nekaterih naših sogovornikov iz pravosodja želela predvsem kupiti čas in upala, da bo ustavno sodišče zadržalo Janševo zaporno kazen vsaj do odločitve vrhovnih sodnikov (kar bi trajalo več mesecev, lahko tudi leto). Sama taktike obrambe nista pojasnjevala javnosti, temveč sta se kmalu po pravnomočnosti obsodbe zavila v strogo konspirativni molk. Očitno pa ustavnih sodnikov nista uspela prepričati, da gre v primeru Janševe obsodbe za očitne kršitve človekovih pravic in za nepopravljivo škodo, ki bi lahko nastala z njegovo potjo na Dob.
Zobec in Deisinger že drugič za izjemo
Informacija o zavrženju ustavne pritožbe čudi le v kontekstu samozavesti, s katero so stranka SDS, njen predsednik ter odvetnik Matoz zagotavljali, da bo sodba prej ali slej »padla«. A že od samozavestnih besed dalje je bilo jasno, da bi moralo ustavno sodišče, ki sicer velja za zelo nenaklonjeno takšnim in drugačnim izjemam, narediti veliko izjemo, če bi ustavno pritožbo sprejeli še pred odločitvijo vrhovnega sodišča.
Četudi gre za odmeven proces, ki je na ustavnem sodišču - to sodišče si lahko ustavo tolmači zelo široko in tehta med različnimi ustavnimi normami - že presenetil. Ko se je že med sojenjem na ustavne sodnike obrnil drugi akter afere Patria Ivan Črnkovič, češ da sta zakon o kazenskem postopku in zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU v nekaterih točkah neustavna, je ustavno sodišče njegovo pobudo sicer pričakovano zavrglo, vendar sta hkrati presenetili odklonilni mnenji dveh ustavnih sodnikov. Da gre za poseben primer in da bi sodišče moralo narediti izjemo, sta bila prepričana ustavna sodnika Mitja Deisinger in sicer zelo restriktivni Jan Zobec, ki jima del javnosti zaradi javne podpore skupnemu kandidatu desnice za ljubljanskega župana pred leti očita politično profiliranost. Tokrat naj bi se jima dokaj pričakovano priključil še Ernest Petrič (tedaj ni bil v senatu), ki je še pred pravnomočnostjo obsodbe Janše, Krkoviča in Črnkoviča v televizijski oddaji svaril o pomembnosti »vodotesne« sodbe.
