Začeli s sušilnikom, mikroskopom, tehtnico
A začetki so bili skromni. V Ljubljani je sicer že tudi pred letom 1941 deloval laboratorij te vrste, a njegovo delo je prekinila vojna. Ko je bila v uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1961 objavljena uredba o ustanovitvi carinskih laboratorijev, je Slovenijo najprej »pokrival« zagrebški, leta 1964 pa so ga ustanovili tudi v Ljubljani. Prvi vodja je bil Ciril Božič, ki je postavil temelje za delo in nakupil prve kemikalije in skromne instrumente, sušilnik, žarilno peč, mikroskop, tehtnico. Zaposleni, predvsem kemiki in kemijski tehnologi, so delali zelo enostavne analize, ki tudi niso bile preveč natančne. Njihova edina naloga je bila preverjanje uvrstitve blaga v carinsko tarifo, ki je velikokrat temeljila zgolj na tehničnih podatkih proizvajalca.
A razvoj je šel naprej. Leta 1976 se je zaposlenim pridružil dr. Matej Bohinc, ki je takratnega vodjo prepričal o nakupu infrardečega spektrofotometra, ki je omogočil analizo barv, pigmentov in plastičnih materialov brez uporabe prospektov. Bohinc je bil prej zaposlen na Inštitutu Jožefa Štefana in se je zavedal pomena sodobnih inštrumentov, omenjeni nakup pa je pomenil veliko prelomnico v delu laboratorija. Potem so v 90. letih prejšnjega stoletja kupili tudi tekočinski kromatograf visoke ločljivosti in plinski kromatograf sklopljen z masnim detektorjem, pozneje pa tudi infrardeči spektrofotometer, rentgenski fluorescenčni spektrofotometer za elementarno analizo snovi ter analizo vsebnosti žvepla v gorivih ter spektrofotometer UV-VIS.
Tudi anabolični steroidi
Danes je v laboratoriju osem zaposlenih s kemijskega, tekstilnega in živilskega področja. S svojim znanjem in opremo pomagajo carinski službi pri uvrščanju blaga v carinsko tarifo, pri kontroli trošarinskega blaga, izvajanju skupne kmetijske politike in pri nadzoru namenske uporabe pogonskih goriv. Kot je razložila zdajšnja vodja Irena Jakomin, opravljajo 50 različnih analiz. Med njimi so nekatere standardne, druge pa »hišne«, ki so jih za potrebe dela razvili zaposleni sami. Analizirajo praktično vse vzorce, ki jih kolegi cariniki odvzamejo na terenu in prinesejo v analizo, uvrščanja blaga v carinsko tarifo zgolj na podlagi tehničnih podatkov skorajda ni več. Na vzorcu na različnih inštrumentih opravijo več preizkusov: za analiziranje vzorca pogonskega goriva na primer jih je potrebnih kar šest.
Pred leti, takoj po vstopu Slovenije v EU, so precejšen delež vzorcev predstavljali različni živilski proizvodi, za katere so se izplačevala tako imenovana izvozna nadomestila. Tako je bil laboratorij zasut z različnimi mlečnimi in mesnimi proizvodi, sladkornimi izdelki in otroško hrano. Po ukinitvi nadomestil pa analizirajo predvsem vzorce, podvržene trošarinski kontroli, torej različne alkoholne pijače, denaturiran alkohol, pogonsko gorivo, biodizel in bazna olja. Se pa v zadnjem času srečujejo tudi z vzorci prepovedanih snovi v športu – anaboličnih steroidov, ki jim v prihodnje nameravajo posvetiti še večjo pozornost.
