Ljubljana. Potem ko Dragica Jalševac, ki prestaja dvanajstletno zaporno kazen zaradi umora hčerke Uršule, ni uspela s pritožbami na vse pristojne sodne instance v Sloveniji, se je njen odvetnik dr. Marko Bošnjak s pritožbo obrnil še na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Čeprav slednje ne more razveljaviti sodbe slovenskega sodišča ali zadeve vrniti v novo sojenje, vseeno predstavlja zadnjo rešilno bilko za Jalševčevo. Če bi namreč evropsko sodišče ugotovilo, da je v sodnih postopkih v Sloveniji prišlo do resnejših kršitev, bi lahko zagovornik zahteval obnovo postopka za svojo stranko.
Bošnjak se je v pritožbi osredotočil predvsem na sledi streljanja na rokah Jalševčeve kot ključni obremenilni dokaz proti njej, glede katerega sodišče ni angažiralo neodvisnega izvedenca, ki bi lahko edini odpravil dvom o delu policijskih forenzikov. Obramba namreč že ves čas vztraja, da je bil način odvzema sledi na kraju dogodka opravljen nestrokovno. Odvetnik je tudi ocenil, da so bile Dragici Jalševac v dosedanjih sodnih odločbah kršene pravica do poštenega sojenja, pravica do obrambe in pravica do domneve nedolžnosti.
Hči ustreljena v glavo
Spomnimo, da je Jalševčeva prag ženskega zapora na Igu prestopila pred skoraj natanko štirimi leti, decembra 2008, potem ko je bila leto pred tem v enem najodmevnejših sodnih procesov v zadnjih letih obsojena na 12 let zapora. Tako ljubljansko okrožno kot pozneje še višje sodišče sta namreč razsodili, da je prav ona kriva za smrt svoje hčerke, komaj 21-letne študentke koprske pedagoške fakultete Uršule Jalševac, ki je 7. februarja 2003 zvečer zaradi strelne rane izdihnila na kuhinjskih tleh v domači hiši na Logu pri Brezovici.
Zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je kasneje vložila Jalševčeva, je septembra 2009 zavrnilo tudi vrhovno sodišče (medtem ko ustavno sodišče kasnejše ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo), čeprav še danes ni povsem razjasnjeno, kaj se je dejansko zgodilo usodnega večera. Družinski člani so trdili, da je smrtonosna krogla v njihov dom priletela od zunaj, a se je izkazalo, da je bilo nesrečno dekle, ki je umrlo zaradi strela v predel glave, ustreljeno od blizu. Morilskega orožja (šlo naj bi za pištolo) in krogle policisti niso nikoli našli, na koncu pa so na podlagi ugotovitev forenzikov za umor ovadili mater Dragico, ker so na njeni desni roki in rokavu puloverja našli sledi smodniških delcev, značilnih za streljanje. Ključni dokaz, na katerega se je pri sodbi oprlo sodišče, so bile prav ugotovitve forenzikov, saj je mati krivdo ves čas vztrajno zavračala.
Zahtevali neodvisnega izvedenca
Prav na sledi streljanja kot bistveni obremenilni dokaz se je v pritožbi na evropsko sodišče osredotočil tudi odvetnik Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki je opozoril, da sodišče v tem primeru kot izvedenca ne bi smelo angažirati inženirja Janeza Golje. »Izvedenec mora namreč biti nepristranski in neodvisen, medtem ko je Janez Golja v tistem času in tudi dolga leta pred tem vodil center za forenzične preiskave, ki je deloval v okviru policije, drugače pa je bil tudi vse življenje zaposlen v policiji. In nekdo, ki je tako tesno povezan s policijo, v takšnem primeru ne bi smel biti določen za izvedenca, čemur pritrjuje tudi dosedanja presoja evropskega sodišča za človekove pravice,« je prepričan zagovornik.
Pri tem po njegovih besedah ne gre za dvom o strokovnem znanju Janeza Golje, ampak ga je zmotilo, da sodišče ni angažiralo neodvisnega strokovnjaka, saj bi le tako lahko odpravilo sum o strokovnosti opravljenega dela – tako pa je strokovnost forenzikov v tem primeru ocenjeval kar njihov nadrejeni. Po oceni obrambe je bil namreč problematičen tudi način odvzema sledi streljanja, ki ni bil strokoven, sodišče pa se je pri ugotavljanju primernosti ravnanja forenzikov oprlo ravno na mnenja tistih, ki so to delo opravljali.
Bošnjak je v pritožbi opozoril še na nekaj drugih domnevnih nedoslednosti sodišča, od evropskega sodišča pa pričakuje, da bo ugotovilo, ali je v postopku proti Dragici Jalševac dejansko prišlo do kakšnih kršitev. Če bi mu sodišče pritrdilo, bi lahko odvetnik v nadaljnjem postopku postavil zahtevek za pravično zadoščenje za svojo stranko, denimo predlagal izplačilo odškodnine, po instrumentih, ki jih predvideva slovenski zakon o kazenskem postopku, pa bi lahko zahteval tudi obnovo postopka pred slovenskim sodiščem. A bo pot do takšnega epiloga vendarle trnova, saj mora evropsko sodišče najprej primer sploh sprejeti v obravnavo, šele potem bo namreč odločalo tudi o utemeljenosti pritožbe, vse skupaj pa utegne trajati še nadaljnjih nekaj let.
