Zgodba o umoru Hrvata Nikice Martinovića in izginotju Stjepana Crnogorca v sedemdesetih letih v sosednji Avstriji je v teh dneh dobila nov zagon, saj je publicist Roman Leljak med preučevanjem republiškega arhiva prišel do podatkov, da je za umorom in izginotjem (domnevno je šlo za ugrabitev in umor) stal vrh slovenske službe državne varnosti (SDV). Martinovića so v Celovcu umorili prav v času, ko je slovenski SDV vodil vplivni Janez Zemljarič, ki ga Leljak v povezavi z enim izmed dokumentov tudi obtožuje, da je odobril umor Martinovića.
Za zdaj brez preiskave
Zemljarič obtožbe zanika in Leljaku vrača s »ta, ki od mene išče pojasnilo o umorih ustašev, naj raje predstavi in pojasni svojo zgodovino in razloži, za koga in zakaj potrebuje to zgodbo zdaj«. Vsebinsko zadeve za zdaj ne želi komentirati: »Kaj več bom povedal čez nekaj dni. Tudi mi zdaj pregledujemo dokumentacijo.«
Leljak je o svojih ugotovitvah sicer že obvestil avstrijsko policijo, ki za zdaj še prevaja dokumente. V sosednji Avstriji so včeraj sicer pojasnili, da zadeve ne preiskujejo, nadaljnji postopki pa so odvisni od vsebine dokumentov. Tiskovna predstavnica državnega tožilstva v Celovcu Antoinette Tröster je pojasnila, da bi lahko prekinjene postopke v zvezi s primerom nadaljevali, če bodo v dokumentih našli »uporabna nova spoznanja«. S hudimi obtožbami so seznanjeni tudi na slovenski policiji: »Policija je seznanjena z dokumenti, ki so bili posredovani javnosti. Predkazenski postopek trenutno še ni uveden, bomo pa skupaj s tožilstvom, ki smo ga že obvestili, proučili možnost pregona navedenih dejanj,« so nam včeraj povedali na generalni policijski upravi. Pričakovati je, da bodo na informativni pogovor povabili tudi Leljaka.
Nujna seja parlamentarne komisije
Ta je pred dnevi na novinarski konferenci povedal, da je slovenski vrh SDV povezan z umorom nekdanjega poročnika hrvaške domobranske vojske Martinovića, kar je podprl z več dokumenti. V dopisih vpleteni sicer ne govorijo neposredno o umoru, vendar je v dokumentaciji dovolj indicev, ki peljejo do Milana Dorića. Gre za leta 1930 v Mariboru rojenega sodelavca SDV, sina Hrvata in Slovenke, ki naj bi trenutno živel v Nemčiji, v preteklosti pa naj bi sodeloval tudi s slovensko obveščevalno službo ter nemškimi in avstrijskimi obveščevalci. Dorić naj bi imel glavno vlogo pri atentatu na nekdanjega hrvaškega domobranca Martinovića.
Zgodba sproža več vprašanj z različnih vidikov. Prvi je kazenskopravni, saj se samostojna Slovenija na sporno delovanje Udbe in njenih naslednic s tega vidika še ni odzvala. Posredno je za pričakovati tudi trenja pri interpretaciji zgodovine, saj je intenzivno obračunavanje z »ustaškimi« emigranti sledilo povečani aktivnosti emigrantov, saj se je leta 1972 19-članska paravojaška skupina pretihotapila v Jugoslavijo in krajši čas izvajala napade.
Najhitreje pa se je odzvala politika, saj je za danes že sklicana nujna seja parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanka Eva Irgl (SDS), in kjer bodo obravnavali prav Leljakova razkritja.