Pisali smo že, da naj bi po navedbah iz obtožnice leta 2009 in 2010 mami in bratu, takrat staremu okoli 12 let, grozil, da ju bo ubil – saj da to ni problem, ker je psihični bolnik in bo »kljub dvojnemu umoru že čez mesec dni doma«. Mami naj bi tudi grozil, da bo kmalu na invalidskem vozičku in bo potem videla, »kdo je glavni«, tako njo kot brata žalil, češ da se drogirata in pijančujeta, bratu pa tudi pred sošolci govoril, da je »peder«. Menda ga je tudi silil, da je gledal pornografske filme, in ga med spanjem zbadal s šivanko, zjutraj pa zmerjal, da je ves popikan zato, ker se drogira. Psu naj bi vtikal prst v anus, ga grizel po ušesih ali mu z roko stiskal uho, da je tulil od bolečin, mačka pa bril in mu porezal kremplje. Dajal naj bi jima tudi svoja zdravila, da sta bila vsa omotična.
Mama tako, hči drugače
Obtožnica je nastala na podlagi ovadbe, ki jo je podala Markova mama in na začetku sojenja nihče ni prav resno podvomil, da se je vse to tudi res zgodilo. Marko ima pač duševne težave, v psihiatrični bolnišnici je bil že petnajstkrat. Potem so zaslišali njegovo sestro, ki se je strinjala, da je bolan, a tudi, da ni nasilen in da je problem v mami, ki prikazuje stvari povsem drugače, kot so v resnici. Včeraj ju je sodnica Lea Habjanič med seboj soočila, a sta obe vztrajali pri svojem. Sestra je ponovila, da je mama tudi o njej že pri 14 letih govorila, da se drogira in da je prostitutka. Za brata je dejala, da se njegova bolezen ne kaže v agresivnosti, pač pa začne hitro govoriti in težko mu je kaj dopovedati. Je bila pa po njenih besedah mama tista, ki je bila do Marka agresivna, ko je bil še otrok. »Na desni strani glave ima brazgotino, ker ga je pretepla s pasom. Potem ga ni hotela peljati v bolnišnico, po pomoč se je moral zateči k sosedu. Potem mu je še enkrat v glavo vrgla krožnik,« je povedala sestra in Marko je to potrdil. »Ti si ga pa s šestilom zabodla, da je moral na operacijo! Pred 25 leti se je to zgodilo!« je zavpila mama na 30-letno hči, ki je to zanikala.
Izvedenka tudi za mamo
Mama je sicer pričala, da ima sina zelo rada, da mu nikoli ni hotela škodovati in da sodni postopek ni stekel na njeno željo. »Marko nujno potrebuje prava zdravila in pomoč, da ne bo prišlo do tragedije,« je večkrat ponovila. Po njenih besedah so bile, ko je sin še živel doma (zdaj je na svojem in zaradi bolezni invalidsko upokojen), žaljivke in grožnje na dnevnem redu. Imel je tudi obdobje eksperimentiranja z živalmi, govoril je, da so agresivne in jih je treba pobiti in podobno. Pa da je hodil naokrog s pištolo in nožem v žepu, tako da je spala za zaklenjenimi vrati. Kot je dejala, je zadnje leto in pol, odkar se je preselil, z njim še slabše in da je celo streljal na brata, ker ga ni pustil v hišo. Mama je sodnici izročila tudi štiri strani svoje pisne izpovedi, v kateri je morda še našla kakšno milo besedo za sina, za hčerko pa nikakor ne.
»Veš, sodnica, naša družina je malo nenavadna. In svet je poln laži... Ne vem, mama, zakaj me tako sovražiš?« se je Marko na koncu obrnil na mamo. Da bi ugotovili, kako verodostojno je njeno pričanje, so že na prejšnji obravnavi odločili, da jo bo pod drobnogled vzela psihiatrična izvedenka. Na sodišču bo pričala konec avgusta.
