Neresnično in žaljivo
Kršinar je v spornih člankih med drugim pisal o ugrabitvi Stjepana Crnogorca leta 1972, ki je po zaslišanju v Ljubljani izginil neznano kam. Po njegovih besedah je ugrabitev izvedla slovenska, odobrila pa zvezna SDV, ki jo je takrat vodil Gorenc. Jugoslovanska SDV pod Gorenčevim vodstvom naj bi bila odgovorna tudi za likvidacijo hrvaškega emigranta Stjepana Ševa in njegove družine, ki se je zgodila dve leti pozneje. Umorili naj bi jih med počitnikovanjem v Italiji, prizanesli pa naj ne bi niti Ševovi komaj devetletni hčerki. Kršinar je pisal tudi o dogovorih med Titom in romunskim predsednikom Ceausescujem o ugrabitvi Vladimirja Dapčevića. Po navedbah iz knjige nekdanjega romunskega generala Iona Pacepe Rdeči horizonti je Tito v zameno obljubljal, da sta Gorenc in notranji minister Luka Banović pripravljena po njegovi izbiri ubiti kogarkoli na Zahodu.
Gorenčev odvetnik Urban Vrtačnik je včeraj dejal, da gre za neresnično in zelo žaljivo pisanje z zaničljivim namenom, s čimer je grobo posegel v tožnikovo čast in dobro ime. To velja tudi za fotomontaži, s katerima je Reporter pospremil sporna članka in zaradi katerih sta morala na zatožno klop sesti tudi fotoreporter revije Primož Lavre, pa tudi Pavel Perc. Medtem ko Kršinar priznava, da je napisal članka, in trdi, da bo dokazal resničnost svojih navedb, Lavre in Perc zanikata avtorstvo fotomontaž. Perc je še pojasnil, da je Lavre njegovo fotografijo Gorenca opazil na spletnem portalu Dolenjskega lista. Vprašal ga je, ali jo lahko objavijo tudi v Reporterju, in Perc je pristal. S fotomontažo, ki je nato nastala, pa nima nič, je zatrdil.
Predlagali priče, dokaze
Vrtačnik je sodniku Marjanu Pogačniku predlagal, naj na sojenje kot priči povabijo Gorenčevo ženo in hčerko, ki bosta potrdili, kako zelo je bil zasebni tožilec zaradi vsega skupaj prizadet. Predlagal je tudi, naj sodišče pridobi izpisek iz Gorenčeve kazenske evidence, iz katerega bo razvidno, da še nikoli ni bil obsojen za kakršnokoli kaznivo dejanje.
Kršinarjev zagovornik Radovan Cerjak pa je predlagal zaslišanje publicistov, ki raziskujejo polpreteklo zgodovino, Igorja Omerze, Romana Leljaka in Hrvata Boža Vukušića. V sodni spis je vložil tudi seznam ljudi, ki sta jih Udba in pozneje SDV ugrabila in likvidirala. »Res seznam obsega likvidacije in ugrabitve vse od leta 1945. Je pa iz njega moč tudi razbrati, koliko umorov se je zgodilo v času, ko je bil Gorenc šef zvezne Udbe in je za te umore zagotovo vedel,« je izjavil Cerjak. Pogačniku je med drugim predal tudi arhivski dokument, ki se nanaša na ugrabitev Crnogorca. Šlo naj bi za dopis, naslovljen na Gorenca, v katerem je bilo govora o tem, koliko je treba plačati ugrabitelju.
