Sojenje Goršetu, ki mu tožilstvo očita zlorabo položaja pri vodenju stečaja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura, se že nekaj mesecev vrti okrog izvedenskega mnenja. Gubančeva je namreč na sodišču že večkrat pojasnjevala in predstavljala izvedensko mnenje, vendar pa so v njem po mnenju obrambe nove nejasnosti, tako da ji je sodišče marca naložilo izdelavo novega mnenja.

Sodnica zavrnila predlog za imenovanje novega izvedenca

Izvedenka je v mnenju, ki ga je prejšnji teden poslala sodišču, pri vsakem vprašanju napisala, da bo odgovor predložila na glavni obravnavi. Nato je šele v petek prinesla še tabele, ki jih je pozabila predložiti pisnemu izvedenskemu mnenju, ki se zaradi poznega časa sploh niso vročale do današnje glavne obravnave.

Zaradi tega je bila današnja glavna obravnava prekinjena in se bo nadaljevala v sredo, saj se morajo z mnenjem sedaj seznaniti še odvetniki in tožilec.

Obramba pa po besedah Goršetovega zagovornika Emila Zakonjška ocenjuje, da so zahteve izvedenki za dopolnjevanje izvedenskega mnenja in njeno zaslišanje nepotrebni in pomenijo zavlačevanje postopka, ker zadnja dopolnitev in v zvezi s tem njeno zaslišanje nima zveze z očitki Goršetu.

Gorše naj bi očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja namreč storil v časovnem obdobju od 5. januarjem in 10. marcem 2004, ko je bila sklenjena pogodba o prodaji terjatev, podrobnosti, kaj se je kasneje dogajalo s terjatvami, statusi posameznih dolžnikov, dinamika plačila in to, kar se nalaga izvedenki za rešitev tega postopka, niso pomembna dejstva, je poudaril Zakonjšek.

To je po njegovem mnenju nepotrebno tudi z vidika obtoženega Jožeta Šušteršiča, ki ga obtožnica bremeni napeljevanja k temu kaznivemu dejanju.

"Iz njenega pisnega odgovora je razvidno, da ni sposobna odgovoriti na vprašanje," je poudaril. Dodal je, da je očitno, da izvedenka ne razume, kaj se jo sprašuje. Sodišču je zato predlagal, da postavi novega izvedenca, vendar pa je sodnica Dejana Fekonja njegov predlog zavrnila.

Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa na Banki Slovenije tega niso storili.

Gorše naj bi terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Šušteršiču, ki je nato leto kasneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.

Sodišče je sicer Goršetu do 15. maja podaljšalo pripor zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, saj kriminalisti preiskujejo še en primer domnevne zlorabe položaja, tokrat pri vodenju stečaja Hidre Koper.