Po dolgotrajnem sojenju je zdaj bolj ali manj jasno, kaj se je usodnega večera dogajalo med znancema, ne pa tudi, zakaj natančno je do nasilnega spora prišlo. Brez dvoma bo to moralo ugotavljati tudi višje sodišče, saj prvostopenjska sodba ni po volji nobenemu od obtožencev.
Žunić ravnal v prekoračenem silobranu
Žunić je na sodišču povedal, da ga je Nezović izsiljeval. Od njega si je izposodil 16.500 evrov in ko mu je z obrestmi vred vrnil že 23 tisočakov, jih je Nezović zahteval še 20.000. Večkrat naj bi mu grozil, kaj hudega se bo zgodilo, če ne bo plačal, in tako naj bi bilo tudi usodnega večera. Takrat naj bi Žunić peljal upnika na ogled avtodoma, s katerim naj bi dokončno poravnal svoj dolg. Toda med vožnjo ga je Nezović napadel z nožem, sam pa se je s pištolo samo branil, se je zagovarjal. Na vprašanje, zakaj je sploh nosil orožje, je odvrnil, da se je Nezovića bal.
Slednji je kakršno koli izsiljevanje odločno zanikal. Žuniću naj bi prijateljsko posodil 20.000 evrov, a ni vrnil niti centa, le na veliko se je izgovarjal. Med usodno vožnjo ga je Žunić nenadoma ustrelil v trebuh in dejal, da nima denarja in da je to zdaj konec. Branil se je z nožem, nakar je zunaj avta obležal pod streli.
Predsednica senata Nina Drozdek Draganić je včeraj po razglasitvi sodbe dejala, da je imelo sodišče izredno težko nalogo pri ugotavljanju, kaj se je zgodilo tistega februarskega dne. Glede na dokaze, predvsem ugotovitve balističnega in medicinskega izvedenca, je napad očitno začel Nezović. Žunića, ki je sedel za volanom clia, je z nožem začel rezati po licu. Žunić se je branil, zaradi česar je dobil vreznine na roki, potem pa je, v strahu za svoje življenje, zagrabil pištolo, ki jo je imel v žepu, in Nezovića ustrelil v trebuh. Žunić, ki s hudo poškodovano roko ni mogel več voziti, je izstopil iz vozila. Tam je Nezovića ustrelil še trikrat – v hrbet, stegno in podlaket, potem pa se je pištola zaskočila. Če se je v avtu Žunić upravičeno branil pred napadom (šlo mu je za življenje in je prestrašen v bistveno zmanjšano prištevnem stanju ravnal v silobranu), pa streljanje zunaj avta ni bilo več nujno (kar pomeni prekoračen silobran), je razložila sodnica: »Zadostovalo bi, da bi zunaj avta ustrelili enkrat bodisi v zrak bodisi v tla.«
Večinoma v hišnem priporu
Kaj je bilo v ozadju spora, še vedno ni jasno. »Nedvomno je šlo za neki posel, po vsej verjetnosti tudi za denar. A glede na dokaze izsiljevanja ni bilo. Če bi bilo, bi bilo logično, da bi se za pomoč obrnili na vašega brata, po poklicu policista,« je Drozdek-Draganićeva dejala Žuniću.
Sodba še ni pravnomočna. A četudi bi v takšni obliki tudi obstala, sta obtoženca precejšen del kazni že prestala. Žunić je bil v hišnem priporu od 13. februarja predlani, Nezović pa v »pravem« in hišnem priporu od sredine marca istega leta. Na predlog tožilke Mateje Gregorčič sta od včeraj oba spet na prostosti.
