Kar je bilo mogoče slutiti že nekaj časa, se je tudi zgodilo. Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je ne vrhovno sodišče v zadevi Patria vložil Janez Janša, zahteval izločitev vrhovnih sodnikov Marka Šorlija in Barbare Zobec iz odločanja o tem primeru. Če je bila zahteva za izločitev Šorlija, sicer vodje kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču, še pričakovana, saj se je v tej zadevi že jasno opredelil, je Ferlinc vsaj malce presenetil z željo po izločitvi Zobčeve, a je očitno tudi v njenem primeru ocenil, da ji pri odločanju ne bi uspelo ostati nepristranska. Zadnjo besedo glede njune potencialne izločitve bo imel predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki mu to odgovornost nalaga zakon. Po naših neuradnih informacijah bo odločitev o tem verjetno znana že prihodnji teden.
Barbara Zobec je nedavno svojo izločitev v zadevi Patria predlagala že sama, vendar jo je Masleša zavrnil. Po naših podatkih je bil njen predlog precej neprepričljiv, saj sodniki v takšnih primerih svojo izločitev običajno predlagajo, kadar ocenijo, da jim zaradi določenih okoliščin pri odločanju ne bo uspelo ostati nepristranski. Zobčeva pa naj bi menda navedla, da bi lahko o njeni nepristranskosti podvomili drugi, med drugim zato, ker je v tej zadevi svoje mnenje že podal tudi njen mož, ustavni sodnik Jan Zobec. Slednji je, spomnimo, kot eden od treh ustavnih sodnikov v ločenem mnenju nasprotoval odločitvi, da se ustavna pritožba Janeza Janše zavrže. Masleši tako menda niti ni preostalo drugega, kot da njeno izločitev zavrne.
Žaljiva do Ferlinca?
Zdaj bo moral še enkrat odločati o tem, tokrat na predlog vrhovnega tožilstva, ki je med elementi, ki naj bi utemeljevali izločitev Zobčeve, navedlo tudi njeno že omenjeno »željo«, da v ta primer ne želi biti vpletena zaradi potencialne pristranskosti. Še precej bolj so po naših podatkih vrhovno tožilstvo zbodle navedbe Barbare Zobec v njeni nedavni izjavi ob izstopu iz sodniškega društva, ki ga je zapustila zaradi govora Branka Masleše na dnevih slovenskega sodstva pred mesecem dni (ker naj bi predsednik vrhovnega sodišča po njeni interpretaciji na nedopusten način napadel njenega moža, op. p.). V izjavi je namreč na precej žaljiv način izrazila ogorčenje nad dejstvom, da so si organizatorji na okroglo mizo na dnevih sodstva »drznili« povabiti tudi vrhovnega tožilca Andreja Ferlinca.
Tretji element, ki ga je v zahtevi za izločitev navedlo vrhovno tožilstvo, pa je opazen angažma sina Barbare Zobec na stalnih protestih zaradi obsodbe Janše pred ljubljansko sodno palačo. Mladenič se je namreč večkrat pojavil med najbolj zagretimi protestniki, ki so pred stavbo sodišča demonstrirali z različnimi transparenti, v ponedeljek pa naj bi imel celo nekakšen govor pred drugimi protestniki, med katerim ga je tako zaneslo, da je dejal, da se mu zdi sodba čudna in da v njegovi družini niso strahopetni ter da lahko njegovo mamo na glasovanju v senatu ostali sodniki »s svojo pristranskostjo« preglasujejo.
Le ena prekinitev kazni v 15 letih
Po drugi strani je pri Šorliju vrhovno tožilstvo pričakovano zmotila njegova opredelitev, kako naj bi senat vrhovnega sodišča rešil Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti, kar vzbuja resen dvom o njegovi nepristranskosti. Iz dopisovanja med Šorlijem in vrhovno sodnico Vesno Žalik, ki je kot sodnica poročevalka v reševanje prejela Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti, je namreč jasno razvidno, da po mnenju Šorlija opis kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil prvak SDS pravnomočno obsojen, ni v skladu z zakonom o kazenskem postopku. V korespondenci, ki je pred nedavnim prišla na dan, je vodja kazenskega oddelka celo ocenil, da v tem primeru obstaja velika verjetnost kršitve zakona, zato bi morali izvršitev kazni prekiniti, zaradi česar je že dvakrat pozval Žalikovo, naj nemudoma skliče sejo senata, na kateri bi odločali o prekinitvi zaporne kazni za Janšo. Žalikova njegovih zahtev pričakovano ni upoštevala, saj so sodniki pri svojem delu samostojni in neodvisni in jim tudi predstojnik oddelka ne more dajati navodil za delo v konkretnih primerih.
Naj k temu dodamo, da so vrhovni sodniki po naših neuradnih podatkih o prekinitvi izvršitve zaporne kazni na način, kot je to od sodnice poročevalke v tem primeru terjal Marko Šorli, pozitivno odločili samo enkrat v zadnjih 15 letih. Šorli in Zobčeva imata sicer zdaj možnost, da se opredelita do zahteve tožilstva po njuni izločitvi, nato pa bo, predvidoma že v nekaj dneh, o tem odločil Branko Masleša.