»Zaničevanje vloge sodišča«

Jeraša je po svoji pooblaščenki Alenki Grad Pečnik vložil zasebno tožbo na kazenski oddelek ljubljanskega sodišča, vendar včeraj niti Jeraše niti njegove pooblaščenke ni bilo na sodišče. Po zakonu o kazenskem postopku to pomeni avtomatičen odstop od tožbe, zato je senat okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Zvjezdan Radonjić, tožbo zavrgel.

A vse ni šlo povsem gladko. Kot je v obrazložitvi svoje odločitve povedal Radonjić, je Jeraševa pooblaščenka pred dnevi na sodišče poslala predlog za preklic glavne obravnave in določitev novega datuma. Sodišče je njen predlog zavrnilo kot neutemeljen. »Nato je od pooblaščenke prišel do mene klic po sodnem vpisniku. Tako se ne dela!« je zmajeval z glavo Radonjić in dodal, da je nato od odvetnice prejel še predlog za njegovo izločitev. Po posvetu je senat tudi predlog za izločitev zavrgel. »Predlog za izločitev je bil usmerjen v zaničevanje vloge sodišča,« je z mrkim pogledom pojasnil Radonjić, ki je kazenski postopek zoper Iko Plevnik ustavil, Jeraševi odvetnici Grad-Pečnikovi pa je izrekel tudi 600 evrov globe zaradi žalitve sodišča. »Tako se ne komunicira s sodiščem,« je bil odločen ljubljanski sodnik.

Zgodba brez epiloga

Plevnikova je že v sodni dvorani vidno olajšana zaihtela, pred sodno palačo pa je novinarjem s solznimi očmi pojasnila, da je bilo ponovno podoživljanje sinovega izginotja, s katerim se trudi živeti že 14 let, zanjo še dodatno boleče.

Zagovornik Plevnikove, odvetnik Janez Stušek iz odvetniške pisarne Zidar-Klemenčič, je po ustavljenem kazenskem postopku zoper svojo stranko pojasnil, da odločitev sodišča še ni pravnomočna in da se lahko nasprotna stran še pritoži: »Je pa absurd, da se mora zagovarjati žrtev, ki že 14 let išče sina, in da postopek sproži oseba, ki je imela pomembne informacije o njem.« Po drugi strani je Jeraša v zasebni tožbi navedel, da zaradi izjav Plevnikove duševno trpi in da je izpostavljen javni kritiki, ki že meji na linč.

Zgodba o izginotju tedaj komaj 18-letnega Jureta Plevnika Goloba še danes ni pojasnjena. Aprila 2000 je kot običajno odšel v celjsko ekonomsko gimnazijo, domov pa se ni vrnil. Kasneje se je izkazalo, da je nazadnje sedel v avtomobil prijatelja Jeraše in poniknil. Jeraša je policistom povedal več različic zgodbe, kje je prijatelja odložil, vendar več kot le statusa možnega osumljenca ni dobil nikoli. Hkrati se je po Juretovem izginotju izvedelo, da je živel nekakšno dvojno življenje. Celo njegova mati denimo sploh ni vedela, da prijateljuje z Rokom Jerašo, prav tako se je izkazalo, da je bil vpleten v nečedne posle po spletu (nezakonite bančne transakcije), s katerimi naj bi tudi lepo obogatel.

Nenavadno izginotje je močno odmevalo v slovenski javnosti. Ika Plevnik se je zatekla tudi k jasnovidkam in se medijsko izpostavila, da bi dobila kakršne koli koristne informacije o svojem sinu. Pred leti naj bi skupina slovenskih študentov na ekskurziji v Južni Ameriki Jureta celo videla, vendar je šlo najverjetneje za lažni alarm. Njegova mati še vedno ni obupala, da bo nekoč razčistila, kaj se je z njenim sinom dogajalo pred skoraj natanko 14 leti, je pa že vrsto let prepričana, da njen sin ni več med živimi.