Obtožni predlog je bil vložen zoper Černetovo in Rajka Rotnerja, tožilstvo pa jima je očitalo, da sta ponaredila listine oziroma je to domnevno storila Černetova, k temu pa da jo je napeljal Rotner.
Kot navaja Delo, sta namreč tri mesece po napadu bulmastifov na Megliča, 15. junija 2006, v zavetišču Gmajnice opravila izredni vzrejni pregled in enemu od nevarnih psov izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka. Černetova mu je ob tem podelila najvišjo vzrejno oceno, na odlično oceno za Atlasa pa se je lastnik psa Saša Baričevič skliceval leta 2008, ko je izpodbijal odločitve Vursovega inšpektorja za humano usmrtitev nevarnih psov ter nazadnje dosegel vrnitev bulmastifov.
Kako je potekal pregled Atlasa?
Ker je Rotner medtem umrl, se je na zatožni klopi znašla le Černetova, ki je vztrajno zavračala tožilske navedbe, da je izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka, čeprav izredni pregled sploh ni bil opravljen po pravilih - opraviti bi ga morala dva člana vzrejne komisije, kar pa Rotner ni bil. Vztrajala je, da pregled Atlasa ni bil opravljen v nasprotju s pravili.
Okrajno sodišče je Černetovo oprostilo, ker ni niti najmanjšega znaka očitanega kaznivega dejanja, saj sta bila tako žig kakor podpis Černetove pristna, kar pomeni, da ni šlo za krivo listino. Sodišče je dopustilo možnost kakšnih postopkovnih napak, a tega ni presojalo, saj se je med sojenjem prepričalo, da so bile postopkovne nepravilnosti pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS) storjene tudi v drugih primerih, a ni bilo niti disciplinskega postopka, kaj šele kazenske ovadbe (to je zoper Černetovo sicer vložilo vodstvo KZS).
Kot še navaja Delo, je KZS Černetovi zaradi tega kazenskega postopka odvzela licenco kinološke sodnice. Kljub temu, da je pravnomočno oprana krivde, ji licence še niso vrnili.