Po vsakokratnih nastopih za javnost med sojenjem v zadevi Patria in po njem je prvak SDS Janez Janša, ki je pravnomočno obsojen na dve leti zapora zaradi podkupovalne afere, med gostovanjem v Odmevih presenetil z zadržanostjo, češ da sodnih postopkov ne bo komentiral. S tem seveda ni mislil na vse postopke in sodniške odločitve v zadevi Patria, temveč je skrivnostni molk namenil le nadaljnjim taktičnim potezam obrambe. Tako se je povsem brez pompa razvedelo, da je Janša oziroma njegov zagovornik Franci Matoz že prejšnji teden na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo. Čeprav je Matoz, preden se je tudi sam zavil v molk, že pred dnevi govoril o vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče (kar je logičen naslednji korak po pravnomočni obsodbi), so nam na ljubljanskem okrajnem sodišču, kamor je treba nasloviti zahtevo (prvostopenjsko sodišče jo kasneje posreduje vrhovnemu), včeraj povedali, da je še niso prejeli.
Zavajanje in taktiziranje
Prav tako na ljubljanskem okrajnem sodišču še niso prejeli povratnice, da je bila sodba višjega sodišča prek Matoza Janši sploh vročena, sodišče pa se še ni odločilo, ali bo Janši sodbo poskusilo vročiti še po kurirju.
Zavajanje obrambe nekoliko preseneča, saj ta ves čas govori o domnevni nemoralnosti, krivičnosti in političnosti sodišč, po drugi strani pa je taktiziranje z neposredno ustavno pritožbo in prehitevanjem vrhovnega sodišča manj presenetljivo zaradi upanja na izjeme, ki si jih ustavno sodišče lažje privošči. Navsezadnje sta na posebnost primera Patria že pred tremi leti pri ustavni pobudi soobsojenega Ivana Črnkoviča nakazala desnici očitno precej naklonjena ustavna sodnika Jan Zobec in Mitja Deisinger.
Čeprav o vsebini ustavne pritožbe Franci Matoz ne želi govoriti (»Ne komentiram,« nam je jasno odgovoril v SMS-sporočilu), je glede na zakonodajo jasno, da se mora obramba v njej sklicevati na očitno kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Če želi doseči, da bi ustavno sodišče odločalo predčasno in morda celo zadržalo Janševo pot za rešetke do svoje končne odločitve, mora izkazati tudi nepopravljive posledice, ki bi jih zaporna kazen imela za Janšo.
Ustavni sodniki so načeloma zadržani
Običajno iskanje pravice in zadoščenja na ustavnem sodišču sicer poteka nekoliko drugače, kot načrtujeta Janša in Matoz. Po višjem sodišču je namreč naslednja instanca vrhovno sodišče, kjer lahko pravnomočno obsojeni opozorijo na procesne in druge napake v predkazenskem in kazenskem postopku. V primerih, ko ustavno sodišče prejme pritožbo, še preden so bila izrabljena vsa druga pravna sredstva, jo ustavni sodniki praviloma zavržejo oziroma zadržijo vsaj do odločitve vrhovnega sodišča.
Do preskakovanja vrste in prehitevanja po desni so ustavni sodniki praviloma zelo zadržani, vendar je nenavaden primer ustavne pobude Ivana Črnkoviča, ki je komaj mesec po začetku sojenja na ustavno sodišče poslal pobudo za oceno zakonitosti slovenske kazenske zakonodaje – seveda v povezavi s sojenjem v zadevi Patria. Ustavni sodniki so njegovo pobudo pričakovano zavrgli, vendar sta že takrat Zobec in Deisinger napisala odklonilni mnenji ter zavzela stališče, da bi ustavni sodniki lahko o njegovi pobudi odločali že takoj. Njuni odklonilni mnenji sta močno presenetili, predvsem mnenje Zobca, ki med ustavnimi sodniki velja za zelo restriktivnega in konservativnega sodnika, ki je zelo nenaklonjen izjemam.
Volitve v prid prvaku SDS?
Če želita Janša in Matoz doseči hitro odločitev ustavnih sodnikov (še pred vrhovnim sodiščem) in morda celo zadržanje kazni, bo potrebnih več izjem.
Z odločitvijo o zadržanju kazni na podlagi hudih kršitev človekovih pravic in nepopravljivih posledic za Janšo bi morali ustavni sodniki pohiteti. Z zavlačevanjem prevzema pravnomočne sodbe si Janša kupuje nekaj časa, vendar bi se ustavno sodišče kljub temu moralo odzvati še precej hitreje kot običajno.
Na vprašanje, ali bi se Janša prav zaradi bližajočih se (številnih) volitev, predvsem pa predčasnih parlamentarnih, lahko skliceval na nepopravljivo škodo, ki bi nastala, če bi bil kot predsednik največje stranke v času volitev v zaporu, nam je eden izmed nekdanjih ustavnih sodnikov pojasnil, da je teoretično tudi to mogoče. Nekdanji ustavni sodnik, ki sicer želi ostati neimenovan, hkrati dodaja, da bi v tem primeru šlo za velikansko izjemo in bi bil sam ob takšni odločitvi zelo presenečen, vendar širina odločanja ustavnega sodišča, ki včasih preseneti tudi s kontradiktornimi sodbami, dopušča tudi to možnost.
