Delni odpis dolga
V obtožbi, ki jo je tožilstvo spisalo proti Roglju in njegovemu trzinskemu podjetju za svetovanje in posredovanje Maius, piše, da je z gradbenikom Arifijem oziroma njegovo firmo M. V. S. podpisal dvoletno pogodbo o svetovanju, ustno pa sta se dogovorila, da bo pomagal tudi drugemu Arifijevemu podjetju Arifi in Arifi, d. n. o. To podjetje je imelo tedaj že blokiran račun in 40.000 evrov dolga pri davčni upravi, Rogelj pa naj bi Arifiju pojasnil, da ima poseben račun na Dursu in tudi dobre zveze, prek katerih lahko uredi delni odpis dolga. Če bo plačal hitro, bo dovolj 50.000 evrov, čeprav je v resnici dolg narasel že na 120 tisočakov, naj bi mu še razložil. Arifi trdi, da mu je v gotovini na roke izročil najprej 20.000, nato pa še po 5, 10 in 15 tisoč evrov, za kar pa ni dobil nobenega potrdila. Pet tisočakov naj bi bilo namenjenih za stroške začetka stečaja podjetja Arifi in Arifi, preostalo pa za poravnavo dolga do davkarije. A na koncu se je izkazalo, da Rogelj denarja ni nakazal Dursu, pa tudi, da Arifi v resnici dacarjem ni bil dolžan 120.000 evrov, pač pa »zgolj« 40.000.
Arifi tudi na sodišču vztraja pri svojem, češ da je Roglju kot odvetniku zaupal. Obtoženi, ki seveda ni odvetnik (pred časom je sicer želel v odvetniške vrste, a mu je pristojna zbornica željo odrekla), njegove navedbe odločno zavrača. Po njegovih besedah oškodovanec ne govori resnice, ovadba pa da je zgolj posledica njegovih izsiljevalskih poskusov. Menda je bil gradbenik na različnih koncih dolžan, nujno je potreboval denar, zato je od Roglja zahteval 10.000 evrov, sicer ga bo prijavil policiji. Ker mu jih ni dal, je obelodanil to zgodbo z davkarijo. Kot je povedal v svojem zagovoru, mu je Arifi tudi še po vloženi ovadbi obljubljal, da jo bo umaknil, če plača.
Prvič omenil, da je bil še kdo zraven
Matevž Š., ki z Rogljem občasno poslovno sodeluje, je včeraj povedal, da se je leta 2009 ukvarjal s projektom gradnje stanovanj na Lavrici. Obtoženi mu je dejal, da ima stranko, ki se ukvarja z gradbeništvom, in omenil Arifija. »O njem sem si od kolegov gradbenikov nato pridobil neke osnovne informacije. Bile so izrazito negativne – da ima Arifi probleme z delavci, plačili, da se ne drži dogovorov. Zato sem Roglju dejal, da z njim ne gremo v posel,« je povedala priča, ki jo je predlagala obramba.
Po drugi strani pa so na predlog oškodovanca zaslišali računovodkinjo, ki je vodila knjige za Arifijev M.V.S. Po njenih besedah je Arifi v spornem času res govoril, da denarja ne bo nakazal davčni upravi, ampak ga bo nesel odvetniku Roglju. Petnajst tisočakov je dvignil z računa, nekaj si je izposodil. »Spraševali smo ga, zakaj ne nakaže naravnost davčni, pa je rekel, da z Rogljem pač tako poslujeta in da bo on nakazal Dursu. Da sta se tako dogovorila, da je odvetnik in da mu zaupa…« je povedala.
Ob tem zaslišanju se je oglasil Arifi, češ da je bil takrat, ko je Roglju izročil kuverto z 20.000 evri, poleg tudi Semedin N., ki mu je tudi posodil del denarja. »Vprašal me je, zakaj ne dobim potrdila, pa je Rogelj rekel, da bo šel denar takoj naprej,« je povedal Arifi. Roglja in njegovega zagovornika Matjaža Marklja je takšno pričevanje razburilo, češ da oškodovanec Semedinove prisotnosti do zdaj ni omenil niti z besedo. Semedina N. so sicer že vabili na včerajšnjo obravnavo, a ga ni bilo. Povabili ga bodo tudi na naslednjo, ki bo 14. julija.
