Funkel je bil tokrat obsojen zaradi poslovne goljufije. Kot je trdilo tožilstvo, zdaj pa potrdilo prvostopenjsko sodišče, sta s podjetnikom Jankom Grobelškom leta 2005 vzela v najem viličarja. Najemnino za prva dva meseca sta poravnala, tako da so bili v podjetju Vilboss, lastniku stroja, prepričani, da tudi v prihodnje ne bo težav. A najemnika sta viličarja nato enostavno prodala družbi Avto Celje, ki je denar nakazala na račun Grobelškovega podjetja, ta pa ga je, kot kaže, v celoti predal Funklu. Menda je bilo to že vnaprej dogovorjeno, Grobelšek pa je v zameno dobil provizijo, dva milijona takratnih tolarjev.
Zgodbi z Begom niso verjeli
Da je bil potek res tak, je Grobelšek priznal pred preiskovalnim sodnikom, pa tudi ko je bil vabljen na predobravnavni narok, je kaznivo dejanje priznal. V zameno je dobil pogojno kazen desetih mesecev zapora, a mu ne bo treba za rešetke, če v treh letih ne zagreši novega kaznivega dejanja. Prav tako mora poravnati premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, ki znaša nekaj več kot 24.000 evrov. Ko je bil Grobelšek na sojenju Funklu zaslišan kot priča, pa je izpoved spremenil. Kolikor je bilo le mogoče je poskušal zmanjšati Funklovo vlogo, krivdo pa začel prelagati na nekega moškega z vzdevkom Bego, ki naj bi oba obtoženca izsiljeval in zahteval, naj izpeljeta prevaro z viličarjem. A sodišča Grobelšek ni prepričal. Kot je dejal sodnik Gorazd Fabjančič v obrazložitvi sodbe, je očitno Funkla želel razbremeniti, pri tem pa vedel, da bo sodišče zgodbo v zvezi z Begom težko preverilo. Izkazalo se je namreč, da gre za osebo, ki je že od leta 2008 pokojna.
Funkel je včeraj v zaključnem govoru še enkrat poudaril, da za obtožbo ni nobene osnove in da je Grobelšek sam najel viličarja, ga prodal in tudi dobil plačilo. Dejal je, da ga ni obremenila nobena priča in da ni nobene osnove za obsodbo. A sodnik se s tem ni strinjal, kaznivo dejanje je smatral za dokazano, glede kazni pa dejal, da gre Funklu v prid zgolj časovna odmaknjenost, teža kaznivega dejanja in obtoženčeva predkaznovanost pa nikakor ne. Ga je pa oprostil plačila stroškov kazenskega postopka in plačila sodne takse, kot je dejal, zaradi slabih premoženjskih razmer.
Prijeli so ga na Hrvaškem
Zanimivo je, da se je v tako slabih premoženjskih razmerah znašel človek, ki je zagrešil že kup goljufij in z njimi pridobil veliko denarja. Kot smo že pisali, so ga zaradi tega aretirali spomladi 2008, nato pa proti njemu vložili več kot 30 obtožnic. Po neuradnih podatkih naj bi imel na vesti več kot 200 kaznivih dejanj, s katerimi naj bi žrtve z vseh koncev države olajšal za skupno več kot milijon evrov. Največkrat naj bi goljufal v »kompaniji« z Ivanom Vučino in Iztokom Perčičem. S slednjim je bil sredi leta 2010 na ljubljanskem sodišču obsojen na osem let in dva meseca zapora ter 10.000 evrov denarne kazni, ker je za goljufijami s prestižnimi avtomobili različne lizinške hiše oškodoval za več kot 700 tisočakov. A ko bi konec leta 2011, ko je sodba postala pravnomočna, moral priti v zapor na Dob, ga ni bilo na spregled. Za njim se je izgubila vsaka sled, dokler ga ni lanskega julija Hrvaška izročila Sloveniji. Skrival pa se je tudi že pred aretacijo leta 2008. Preiskovalcem je iskanje oteževal tako, da je z uporabo ponarejenih dokumentov spreminjal identiteto, medtem pa po hotelih lahkotno zapravljal prigoljufani denar.
Funkel je še v več sodnih postopkih, a so trenutno nekateri, predvsem na celjskem sodišču, obstali na mrtvi točki. Sodniki čakajo na odobritev hrvaškega sodišča, da mu v teh primerih sploh lahko sodijo. V slovenski zahtevi za izročitev namreč niso bile navedene vse Funklove obtožnice, zato mora hrvaška za tiste, ki jih v njej ni bilo, sojenje odobriti posebej. Po mnenju poznavalcev gre bolj ali manj za formalnost, a običajno so takšni mednarodni postopki precej dolgotrajni.
