Še vedno lastniki malo vrednih delnic
Ta je v zaključnih besedah obtoženega direktorja poskušal oprati krivde in je posebej poudarjal, da je Unior na skupščini sprejel sklep za prodajo lastnih delnic tretji osebi in da so tudi Rhydconovi delničarji soglašali z nakupom Uniorjevih delnic, da bi podjetje, ki je bilo njihov manjšinski lastnik, obvarovali pred sovražnim prevzemom. Družba je pri Banki Celje najela 2,9 milijona evrov posojila, saj naj bi bilo dogovorjeno, da bodo delnice prodali naprej in z izkupičkom v kratkem času pokrili obveznost. Ker pa se delnic ni dalo prodati, so morali kratkoročni kredit spremeniti v dolgoročnega, Unior pa jim je obljubil, da jim bo pokril stroške financiranja.
Pri tem so prišli navzkriž z zakonom. Ker so vsi dobro vedeli, da Unior ne sme finančno pomagati tretjim osebam pri nakupu njihovih lastnih delnic, so zakon izigrali s fiktivnimi računi. Delnice, ki so jih takrat kupili, še vedno imajo, vendar po Stiplovškovih besedah niso vredne skoraj nič, zato jim je ta »prijateljski« posel prinesel ogromno izgubo.
Sodnika nista prepričala
Rhydcon je od decembra 2010 do septembra 2011 Uniorju izstavil šest računov za dela, ki niso bila nikoli opravljena, ta pa mu je nakazal 179.916 evrov, kolikor so znašale bančne obresti. Čeprav sta tako Korošec, ki je bil že pravnomočno obsojen, in Stiplovšek poudarjala, da je do izdaje in plačila fiktivnih računov prišlo samo zato, ker Rhydcon ni bil registriran za opravljanje finančnih storitev, sodnika Brišnika nista prepričala. V obrazložitvi sodbe je povedal, da so fiktivne račune pisali samo zato, da bi prikrili, da je Unior finančno pomagal pri nakupu delnic in s tem kršil zakon. Za pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti je zagrožena kazen od enega do osem let zapora. Glede na okoliščine, v katerih so se znašli vpleteni, in glede na to, da Stiplovšek doslej še nikoli ni bil kaznovan, se je sodnik odločil, da je kazen, ki jo je predlagala tožilka Petra Apšner, primerna.
