Manj nesreč v križišču
To omogoča detektor, ki zazna bližajoči se avtomobil, voznika pa opozori v obliki utripajočega znaka za nevarnost nad prometnim znakom ali ogledalom. Korun je včeraj na Vranskem predstavil tudi izboljšavo – dislocirani detektor, ki omogoča opozarjanje voznikov tudi, kadar se jim avtomobil približuje izza ovinka. Prepričan je, da lahko tovrstna signalizacija, ki je bistveno cenejša in enostavnejša od semaforja, pripomore k večji varnosti v nepreglednih križiščih, ki niso urejena s semaforji. Seveda pod pogojem, da voznik kljub dodatni signalizaciji ni nič manj previden ter da opozorilne utripajoče table ne dojema kot nadomestek semaforja.
Prav v tem pa tiči problem. Korunova prometna signalizacija še ni uvrščena v pravilnik o prometnih znakih. Tovrstna opozorilna signalizacija zato za zdaj deluje le testno na osmih lokacijah po Sloveniji. V križišču v Brunšviku v občini Starše na Štajerskem so Korunovo napravo namestili leta 2012. Leto pred tem je bilo na odseku osem prometnih nesreč, lani štiri in letos le ena. Zaradi majhnega vzorca tudi Milenko Petrovič s policijske postaje Rače ne trdi, da je za zmanjšanje nesreč zaslužen prav Korunov tako imenovani opozorilni detektor mrtvega kota, je pa prepričan, da signalizacija voznikom omogoča lažjo vključitev na prednostno cesto.
Pomisleki ostajajo, pogovori potekajo
Na direkciji za ceste imajo po drugi strani še precej pomislekov, ali je takšen način opozarjanja voznikov na neprednostni cesti povsem primeren. Bojijo se namreč, da bi se vozniki nanj preveč zanašali in bi bili zato morda celo manj pazljivi. Prav tako se jim zdi problematično, da bi bili vozniki, ki se dnevno vozijo skozi tovrstna križišča, dodatno izpostavljeni, če signalizacija ne bi delovala, saj bi bili preveč navajeni opirati se nanjo. A pogovori med direkcijo in podjetjem A.s.K. potekajo, direkcija pa jih celo usmerja, da naj signalizacijo priredijo v povsem nasprotno smer, in sicer da bo opozarjala voznike na glavni oziroma prednostni cesti. Tako bi bili vozniki na neprednostni cesti še vedno prisiljeni biti stoodstotno pozorni, vozniki na prednostni pa bi lahko lažje pričakovali morebitno izsiljevanje prednosti. Podobno je tudi s Korunovo opozorilno signalizacijo za nezavarovane železniške prehode (po podobnem principu), kjer imajo slovenske železnice prav tako še kup pomislekov. Je pa Korun uspešnejši na tujem. V Rusiji se mu je namreč uspelo precej lažje dogovoriti za pilotni projekt.