Ljubljana. Kaj se je dogajalo v glavi 54-letnega Branka Katića, ko je lanskega aprila, tako vsaj trdi tožilstvo, ubil svojo nekdanjo partnerico, 77-letno Saro Tadić, so včeraj na ljubljanskem sodišču spraševali psihiatričnega izvedenca dr. Dušana Žagarja. Katićeva zagovornica Barbara Krištof Lučovnik je bila s tistim, ker je povedal zdravnik, zadovoljna, tožilka Helena Zobec Dolanc pa malo manj. Po Žagarjevem mnenju namreč Katić v usodnem trenutku ni vedel povsem natančno, kaj počne, oziroma se ni kaj dosti obvladoval.
A verjetno bo tožilka bolj zadovoljna prihodnjič, ko bodo zaslišali dr. Vanjo F. Rejca, drugega psihiatra, ki je naredil izvedensko mnenje v tej zadevi. Ta je namreč ocenil, da je bil Katić v času kaznivega dejanja povsem prišteven. Katero mnenje bo prevladalo, je v rokah sodnega senata, ki ga vodi okrožna sodnica Vesna Podjed – se pa seveda senat lahko odloči, da o tem povpraša še tretjega psihiatra.
Pod vplivom črne magije
Sara Tadić je umrla v noči na lanski 28. april v svojem stanovanju v Štepanjskem naselju. Katić je na sodišču priznal, da jo je tistega večera obiskal in da sta se prerivala, dejal pa je, da je bila ob njegovem odhodu živa. Kot je dejal, takrat ni bil čisto pri sebi, bil je v posebnem stanju in nekako brez moči. Govoril je celo, da je bil morda začaran in pod vplivom črne magije. »Kot bi me vodilo nekaj zunaj moje volje,« je opisoval.
Po njegovih besedah sta se s 23 let starejšo gospo spoznala pred sedmimi leti. »Težila« mu je, da bi skupaj hodila, hotela ga je »imeti za svojega« in ljudem pokazati, kako mladega moškega lahko ima, je razložil. Obiskoval jo je kakšnega pol leta, potem pa stike prekinil in si našel novo partnerico. Lani sta se enkrat slišala po telefonu, konec aprila pa ga je povabila, naj jo obišče. Kot se je zagovarjal, ga je nekako zvabila k sebi, verjetno s pomočjo neke njene znanke, ki obvlada višje sile.
Pozvonil je pri vratih in ko mu je odprla, ga je zagrabila in povlekla v stanovanje. »Zdaj sem te pa dobila! S tabo bom naredila, kar bom hotela!« je menda kričala, ga nato zaklenila v stanovanje in ključ spravila v žep, potem pa še prisilila, da je spil nekaj alkoholnega. Ko ga je hotela še zgrabiti za roko, se ji je iztrgal in je padla. Pri tem so ji iz žepa padli ključi, on pa jih je vzel in pobegnil. Preiskovalci so sicer ugotovili, da je umrla zaradi najmanj dvanajstih udarcev z neznanim trdim topim predmetom, sumijo, da je šlo za pepelnik.
Preplavil ga je bes
Psihiater Žagar je na podlagi obtoženčevega zagovora zaključil, da je bil storilec v usodnem trenutku v afektnem stanju in se ni mogel obvladovati (oziroma je bilo njegovo obvladovanje bistveno zmanjšano) in tudi ni mogel razumeti, da nesrečnico lahko ubije. Razložil je, da sta imela Katić in Tadićeva pred leti »dokaj nenormalen odnos« – bila je več kot 20 let starejša (in tako bolj mati kot partnerica), oba sta veliko pila, ona mu je tudi večkrat grozila. Zato se je »zdravo« odločil, da gre stran in si ustvari »normalen odnos« z drugo partnerico, v katerem je bil bistveno bolj zadovoljen.
Ko je usodnega dne obiskal Tadićevo, po Žagarjevem mnenju z njo ni imel nobenih načrtov. Potem pa ga je zaklenila v stanovanje (»bilo je, kot bi v kletki ostal sam s sibirskim tigrom«), svoje sta prispevala tudi alkohol in obtoženčev strah, da bi ogrozil zvezo z novo partnerico. Vse skupaj je pri njem povzročilo zoženje zavesti in ni se mogel več obvladati. Začel je besneti, čeprav bi jo lahko, saj je visok in močan moški (»po poklicu tesar s težko roko«), nedvomno obvladal na drug način. Na vprašanje zagovornice, ali bi se vse skupaj zgodilo, če ga Tadićeva ne bi izzivala, je Žagar odvrnil, da misli, da ne.
Tožilka je nato izvedenca opozorila, da ni prav nobenega dokaza, da je Tadićeva Katića res zaklenila v stanovanje, niti ne, da sta pred tragedijo skupaj pila. Povedala je tudi, da je obtoženi po umoru stanovanje razmetal, da bi bilo videti, kot da so pokojno obiskali roparji, kar po njenem mnenju kaže na prištevnost storilca. A to psihiatrove ocene ni kaj dosti spremenilo.
