V državi so le trije specialisti za iskanje orožja
Dokaz je bila že redna vaja enote službenih psov gorenjske policije, ki ima sedež na platoju Karavanke na Hrušici. Enota je sestavljena iz vodje, osmih policistov in ene policistke ter, seveda, devetih psov. Ti se delijo na pse za splošne naloge, kot so varovanje na prireditvah, izsleditev pobeglih osumljencev in podobno. Psi za specialne namene pa iščejo drogo, eksploziv in orožje. »Za iskanje orožja so v državi le trije psi, eden je naš. Imamo še dva za iskanje droge in enega za eksplozivna telesa. Ti psi skupaj z vodniki večino nalog opravljajo na letališču na Brniku pri pregledu prtljage ter seveda pri hišnih preiskavah,« je razložil vodja enote Vojko Rupnik.
Starosta slovenskih vodnikov službenih psov je Borut Brglez, trenutno odgovoren za dva šest let stara nemška ptičarja. Bura je specializirana za iskanje eksploziva, Don za drogo in orožje. Gorenjski vodniki imajo svoje pse doma, kot družinske člane. »Seveda se navežeš na psa, bolj kot na človeka. Povsod sta z menoj, tudi v mojem prostem času,« pove Brglez. In kaj se zgodi s službenimi psi, ko so zreli za upokojitev? »Lahko ga vzame vodnik, lahko pa mu najdemo primeren dom, kjer preživlja starost. Slovo pa je težko. Vem, smo profesionalci in se moramo tako obnašati. A včasih si rečem, če bi bil to moj domači pes in bi ga moral oddati, še dolgo ne bi imel drugega,« še razloži Borut Brglez, preden pokaže, kako Don v hipu najde skrito drogo. Ni minilo deset sekund, da je izvohal in nakazal košček hašiša v kovinski posodi. Najde pa seveda vse droge, ki so na trgu. »Tudi ko se pojavi kakšna nova, jo dobimo, pes jo osvoji v dnevu ali dveh in jo normalno najde, kot vse druge.« Brglez ni imel vedno specialnih psov, tudi tiste za splošne naloge, ki so načeloma precej bolj nevarni. »Enkrat sem sam z enim psom obvladoval množico 70 navijačev in adrenalin je kar 'šprical'. A pes se je odrezal. Je pa res, da mora biti za take naloge poleg psa še posebej izurjen tudi policist.«
Strogi sprejemni izpiti
In vsak seveda ne more zraven, sprejemni izpiti so kar strogi. »Ja, tudi težke 'kvihte' smo dvigovali,« je priznalo edino dekle med gorenjskimi policisti vodniki psov in eno od treh v državi Alenka Zupan. »Na tem položaju delam šele eno leto, a zlepa ne grem stran,« vidi dobre plati službe Zupanova. Vaja je bila taka, da se je marker (živa vaba) skril daleč stran od preostale ekipe na vrh nekega drevesa na drugi strani travnika. Tokrat je bil marker eden od fantov, pes pa je svojo nalogo opravil z odliko – markerja je hitro našel, ga nakazal in ga, ko je hotel pobegniti, tudi »onesposobil«.
Pa pes, ko gre zares, odreagira drugače kot na vaji? »Človek odreagira drugače, pes je marsikdaj večji profesionalec. Imeli smo primer, ko je osumljenec grozil z orožjem in nato pobegnil. Nisem vedel, ali ima orožje pri sebi in ali ga namerava uporabiti. Seveda je bilo adrenalina na pretek, a pes je nalogo odlično opravil, izsledil človeka in ga onesposobil. Meni je preostalo le še, da ga vklenem. Seveda pa je pes žival in ne računalnik in je zato lahko tudi nepredvidljiv. Zato pa imamo takšna usposabljanja, in če mene vprašate, jih imamo še premalo,« je povedal Klemen Kostič, ki je vajo tokrat vodil in pripravil.
Zdi se, da bi se v policiji glede na znanje in sposobnosti, ki jih imajo vodniki in njihovi službeni psi, nanje zanesli še bolj pogosto. »Morda mnogi sploh ne vedo, česa vsega so sposobni naši psi in na kakšne načine jih lahko uporabimo. Spomnim se primera, ko se je v koruzo skril pripadnik neke zelo močne kriminalne združbe. Polje je bilo izjemno veliko, da se ni videlo z enega konca na drugega. Pa kje boš potem našel barabo? Pes ga je v minuti ali dveh,« je bil nazoren vodnik psa Sašo Zelenko.
