Čeprav v javnosti še vedno velja prepričanje, da se slovenskim sodnikom zaradi slabega opravljanja poklica nikoli ne zgodi nič, k čemur z različnimi populističnimi puhlicami na ta račun zagotovo prispevajo tudi politiki, je realnost vendarle nekoliko drugačna. V zadnjih letih je namreč brez službe ostalo osem sodnikov in sodnic, za katere so s pomočjo ocene sodniške službe ugotovili, da so neprimerni za opravljanje sodniške funkcije. Izvedeli smo, da je nazadnje – konec lanskega novembra – takšna usoda doletela sodnico z okrajnega sodišča v Škofji Loki Vando Polajnar.
Nedosledno varovanje ugleda
Kot v vseh tovrstnih primerih je tudi za njo personalni svet pripravil oceno sodniške službe, ki naj bi jo na vsaka tri leta izdelali za vsakega slovenskega sodnika, nato pa je negativno oceno potrdil še sodni svet, ki ima zadnjo besedo v primerih prenehanja sodniške funkcije. Kot so nam pojasnili na sodnem svetu, je Polajnarjeva ostala brez službe, ker po ugotovitvah personalnega sveta obseg njenega dela ni ustrezal zahtevanim kriterijem, poleg tega pa tudi ni ustrezno varovala ugleda sodnika in sodišča (kar se ugotavlja tako glede na način vodenja postopkov in komuniciranja s strankami ter drugimi organi kot glede varovanja sodniške neodvisnosti in nepristranskosti ter obnašanja v službi in zunaj nje).
Poleg omenjene škofjeloške sodnice je zaradi neprimernosti za ta poklic lani brez službe ostala še ena gorenjska sodnica. Septembra je namreč sodni svet pod vodstvom vrhovnega sodnika Janeza Vlaja pritrdil oceni personalne službe, da sodnica Nevenka Hafner s kazensko-preiskovalnega oddelka okrožnega sodišča v Kranju ne izpolnjuje pogojev za opravljanje sodniške funkcije. Tudi v njenem primeru je razlog za negativno oceno tičal v nedoslednem varovanju ugleda sodnika in sodišča. Katera sporna ravnanja so botrovala takšni oceni, na sodnem svetu v tovrstnih primerih ne razkrivajo, zagotovo pa je k takšnemu zaključku njene sodniške kariere prispevala tudi strokovna napaka, ki jo je zagrešila sredi leta 2013, ko je zaradi njene napačne odločitve odkorakal na prostost pri nas priprti ruski osumljenec, čigar izročitev je zahtevala Nemčija, kjer so ga iskali kar nekaj let. Poleg tega je pred dobrim letom močno odmevalo Dnevnikovo razkritje, da je Hafnerjeva omogočila skokovit porast prihodkov prevajalski agenciji, ki je sodelovala s kranjskim sodiščem, pri agenciji pa je kot sodna tolmačka delala tudi njena hči.
Najpogosteje premalo učinkoviti
Omenjeni gorenjski sodnici nista edini, ki sta v zadnjih letih ostali brez službe, saj je moralo zaradi neprimernosti za to odgovorno funkcijo v zadnjih šestih letih sodniško togo vsega skupaj sleči osem sodnikov – okrožna sodnica iz Nove Gorice, okrožna sodnica iz Kopra ter dva sodnika in dve sodnici z okrajnega sodišča v Ljubljani, največjega v državi. V največ primerih je bila izguba sodniške službe povezana z ugotovitvijo, da obseg posameznikovega dela ni ustrezal zahtevanim kriterijem, potem z nedoslednim varovanjem ugleda sodnika in sodišča ter s težavami pri razreševanju pravnih vprašanj (pri čemer gre zlasti za vprašanje, v kolikšni meri so se sodnikove odločitve izkazale za pravilne in zakonite, ter vprašanje, ali sodnik upošteva dobro sodno prakso).
Iz omenjenih podatkov je sicer mogoče razbrati tudi, da se standardov glede primernosti in kakovosti sodnikov očitno držijo predvsem na ljubljanskem okrajnem sodišču. Zato bi bilo za nadaljnje izboljšanje slovenskega sodnega sistema zagotovo dobro, če bi sodnikom enako zavzeto gledali pod prste tudi na drugih slovenskih sodiščih.
