Podatki o številu prometnih nesreč in njihovih posledic na navedenih odsekih so namreč prisilili odgovorne, da so tam namestili nove naprave. Pokazalo se je, da je pod Golovcem radar močno izboljšal prometno varnost.

Zanimivo pri teh radarjih pa je, da ne merijo samo hitrosti, temveč naredijo tudi avtoportret, in to dobesedno - fotografirajo tako vas kot vaš avtomobil. Po zagotovilu tiskovne predstavnice generalne policijske uprave (GPU) Nuške Tavčar so radarji tako natančni, da je mogoče prepoznati tako voznika kot registrsko tablico. Na vprašanje, kako je z dokazovanjem prekoračitve hitrosti, če se na sliki pojavita dve vozili, so nam odgovorni na GPU odgovorili, da bodo v takih primerih fotografije avtomatsko izločili.

In kaj se zgodi, ko vozila, ki ga je zaradi prehitre vožnje ujel radar, ne vozi lastnik? Dvestotriintrideseti člen zakona o cestnem prometu sicer pravi, da je v takem primeru odgovoren lastnik. Praksa pa kaže, da se lahko sklicujemo na enako varstvo pravic in domnevno nedolžnost, ki jo opredeljujeta 22. in 27. člen ustave. V primerih, ko avtomobil vozi naš ožji družinski član in naredi prometni prekršek, nam ga po ustavi ni treba razkriti. Bomo pa morali predložiti dokazilo, da v tistem času nismo vozili avtomobila.

O tem se je že izreklo ustavno sodišče ter enkrat že razveljavilo nekdanji 215. člen zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP), ki je bil zelo podoben zdajšnjemu 233. členu ZVCP. Prav za zadnjega je bila pri slovenskem ustavnem sodišču že leta 2005 vložena pobuda za oceno ustavnosti, sodišče pa primera še ni rešilo.

Zelo zanimivo je tudi ozadje nabave radarjev. Bivši vodji odseka za elektronske naprave na policiji Dušan Čergić in Janez Korenčan sta leta 2003 zapustila policijske vrste in se lotila posla. Opazila sta, da je dobava radarjev policiji primerna tržna niša. To sicer ni sporno, ker v pogodbah javnih uslužbencev ni nobene konkurenčne klavzule, toda glede na zveze in znanstva je morda vendarle vprašljivo. Tako je Čergić ustanovil Digitech, ki je med drugim policiji dobavil tudi zadnje radarje, drugi pa je soustanovitelj podjetja Jamito, ki te naprave umerja. Nuška Tavčar z generalne policijske uprave nam je povedala, da je Urad za meroslovje Republike Slovenije do leta 2004 izvajal redne in izredne overitve merilnikov hitrosti v cestnem prometu v prostorih policijskega laboratorija za kontrolo merilnikov oddelka za elektronske naprave. Policija jim je zagotavljala vse pogoje za izvajanje rednih in izrednih overitev merilnikov hitrosti. Aprila 2004 pa jih je urad za meroslovje pisno obvestil, da se je na trgu pojavil laboratorij za izvajanje rednih in izrednih overitev merilnikov, s katerim so sklenili veljavno pogodbo o zagotavljanju pogojev za izvajanje overitev. Od takrat overitve v prostorih laboratorija za kontrolo merilnikov ne opravljajo več. Če je notranje ministrstvo hotelo zagotavljati nemoteno in verodostojno izvajanje policijskih nalog, mu ni preostalo drugega, kot da s podjetjem Jamito sklene enoletno pogodbo za overjanje merilnikov hitrosti. Kot je razvidno iz podatkov urada za meroslovje, ima pogodbo za overjanje merilnikov hitrosti v letu 2007 v Sloveniji samo Jamito. Na GPU so tudi potrdili, da imajo z omenjenima podjetjema še vedno sklenjene pogodbe.