Prvi je svoje kolo s pomožnim motorjem, ki ima uradno končno hitrost le 25 kilometrov na uro, priredil tako, da je z njim lahko vozil tudi do 94 kilometrov na uro, drugi pa je moped sfriziral celo do hitrosti 103 kilometre na uro. Predelava vozil, predvsem mopedov in manjših motorjev (do 50 ccm in 45 kilometrov na uro), pa je sicer že leta del slovenske folklore.
Bliskoviti pospeški za vožnjo po zadnjem kolesu ali visoka hitrost
V avtomehaničnih delavnicah in domačih garažah se znajdejo tako "klasični" Tomosovi motorji kot tudi skuterji različnih proizvajalcev. Z njih najprej "odpadejo" blokade v uplinjaču in izpušni cevi, s čimer je mogoče pridobiti hitrost 20, 30 kilometrov na uro. Kasneje praviloma sledi predelava prenosa pogona z motorja na kolo. Pri mopedih in motorjih z verižnim prenosom se "domači mehaniki" poigrajo z velikostjo zobnikov. Kdor želi večje pospeške, namesti pri motorju manjši, pri kolesu pa večji zobnik, komur je ljubša čim višja končna hitrost, pa ravno obrnjeno. Nekoliko drugačen je jermenski prenos z avtomatsko sklopko pri skuterjih, pri katerih menjajo jermen, glavno vzmet in praviloma tri manjše valjčke v sistemu, ki so različne teže. Predvsem s težo teh valjčkov lahko pri prenosu moči na kolo dosežejo bodisi večje pospeške ali višjo hitrost.
Nato lahko sledi še obdelava motorja. Predvsem povečanje cilindra, tako da se vanj namesti večji bat, notranjost pa pobrusi. Tako je cilinder na zunaj videti enako velik oziroma majhen, v resnici pa je prostornina motorja večja. Zbrusijo in spolirajo tudi kanale, po katerih po predelavi gorivo hitreje teče v motor. Dodajo še športne filtre za zrak, tako da je hitrejši tudi dovod zraka. Možnosti je še več: "Sam sem 50-kubični motor pri skuterju najprej zamenjal s športnim 70-kubičnim, saj je pri skuterjih motor skrit pod plastiko in se razlike na zunaj niti ne opazi. Nato sem 70-kubični motor še nabrusil in mu dodal večji uplinjač. Delal sem predvsem na čim boljših pospeških, tako da je imel predelani motor končno hitrost 'le' 95 kilometrov na uro. Če bi bil moj cilj čim večja končna hitrost, pa se da običajni skuter predelati tudi do hitrosti 120 kilometrov na uro," nam je povedal 27-letni Dolenjec, ki se zdaj tudi tekmovalno ukvarja z močnejšimi motorji in želi ostati neimenovan. V najstniških letih pa je svoj skuter predelal predvsem zato, da je bil pri speljevanju hitrejši od avtomobilov ter da so mu pospeški omogočali tudi vožnjo po zadnjem kolesu.
Do konca julija odkrili 105 predelanih vozil
Naš sogovornik se hkrati strinja, da je eksperimentiranje s predelavo vsekakor lahko zelo nevarno. "Če imaš vse predelano do maksimuma, lahko motor zdrži le kaka dva tedna, če se z njim voziš vsakodnevno recimo po 10 kilometrov. Lahko se ti zgodi, da ti motor 'zariba', kar je nevarno predvsem pri motorjih brez avtomatskega menjalnika. Pri teh se v takšnem primeru namreč zablokira kolo. Tudi vožnja v ovinkih pri velikih hitrostih s predelanimi skuterji je zaradi majhnih koles lahko nevarna. S telesom se moraš v ovinku nagniti, vendar hkrati motorja samega ne smeš preveč 'položiti', kot denimo lahko nagneš cestni motor," nam je pojasnil motorist, ki ocenjuje, da je v Sloveniji ogromno predelanih motorjev.
Vsekakor mnogo več, kot prikazuje policijska statistika. Policisti so se letos do konca julija srečali s 105 primeri predelanih vozil. Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da lahko policisti predelano ali v nasprotju s predpisi spremenjeno vozilo izločijo iz prometa in ga pošljejo v tehnično službo na dodaten pregled. Vozilo, ki presega največjo moč motorja ali največjo konstrukcijsko hitrost - določeno bodisi v homologacijskih dokumentih jeklenega konjička ali v predpisih o homologaciji za posamezno kategorijo vozil - lahko tudi zasežejo in napišejo kazen 400 evrov.
