Štiri goljufije jima niso uspele, sicer bi bila škoda večja še za dodatnih 297 tisočakov. Na spisku oškodovancev so se znašli Agip Slovenija, Blok, Farmadent, Grafist, ARC Kranj, Jagros in Shell Adria. V obtožbi piše, da sta ponarejene sklepe o izvršbi pošiljala različnim bankam, ki so nato z računov domnevnih dolžnikov prej omenjenih oškodovancev nakazovale precejšnje vsote na račun domnevnih upnikov, podjetij Balak in Roben, katerih direktor je bil Mrkaljević. Samo uslužbenci Abanke, NKBM, Banke Koper in Factor banke so bili tako vestni, da so dokumente preverili in ugotovili, da gre za prevaro.

Vse kaže, da sta pri goljufiji sodelovali še najmanj dve osebi, ki sta priskrbeli ponarejene listine in spletko tudi organizirali. Že na prejšnji obravnavi se je Mrkaljević zagovarjal, da si je doma na Hrvaškem pri nekem Štefu izposodil tisoč evrov. Ker dolga ni mogel na hitro vrniti, mu je moški zagrozil, da bo njegove sorodnike postrelil kot zajce. Potem mu je ponudil posel: za Štefa naj podpiše nekaj dokumentov, on pa bo na dolg nato pozabil. Tako so ga nato res trikrat pripeljali v Slovenijo, kjer ga je čakal Sušnik. Ta ga je odpeljal do raznih ustanov, kjer je podpisoval dokumente. Ni vedel, za kaj gre, saj so vsi govorili le slovensko, on pa jezika ne razume. Sušnik pa mu je naročil, naj na vprašanje, če razume, vedno odgovori le pritrdilno.

Sušnik se je zagovarjal, da ga je Hrvat z imenom Drago (drugih podatkov o njem ne ve) prosil, če bi nekega fanta peljal na različne urade. Za vsako vožnjo je dobil sto evrov. Mrkaljevića je odpeljal k notarju Jožetu Sikošku, na davčno upravo, na certifikatno agencijo Halcom in banko v Mariboru. Po njegovih besedah je Mrkaljević vse urejal sam, saj slovensko prav dobro razume. Na vprašanje, zakaj je potem ob pogledu na policiste, ki so prišli pred mariborsko banko, pobegnil, je odgovoril, da zaradi strahu. "Sem le vozil in ni se mi zdelo, da delam kaj narobe," je dejal, v joku pa dodal, da mu je prišel prav vsak evro, odkar ga je delodajalec zaradi poškodbe kolena vrgel na cesto.

Sodišče je včeraj vzelo pod lupo dogajanje pri notarju Sikošku, kjer je Mrkaljević uradno postal direktor Balaka in Robna. Prodajalec teh podjetij je bil Radovan V., ki je skupaj z obtožencema prišel k notarju, da to tudi formalno uredijo. Sikošek je pričal, da pri poslu ni opazil nič posebnega. Mrkaljevića je vprašal, če razume slovensko in ta mu je v mešanici slovenščine in hrvaščine to potrdil. Radovan V. je pojasnil, da mu je kupnino izročil Sušnik. "Prepričan sem, da je Mrkaljević vedel, da gre za nakup poslovnih deležev. Sem pa imel občutek, da za tem nakupom ne stoji on, saj je vseskozi molčal in ni nič spraševal. Po mojem z zlorabo teh podjetij ni imel nič," je ocenila priča.