Prišel pa ni niti en član vlade. Kljub natančnemu prebiranju spletne strani predsednika vlade in agencijskih novic nismo odkrili niti ene informacije, da bi se Janez Janša ob dnevu človekovih pravic v preteklih treh letih udeležil katere koli prireditve ali temu dnevu namenil eno samo besedo.
Ob današnjem dnevu človekovih pravic pa bo vlada zvečer pripravila proslavo v največji dvorani Cankarjevega doma, na njej bo slavnostni govornik sam premier. "Ob dnevu človekovih pravic je dobrodošlih čim več proslav," poudarja pravosodni minister Lovro Šturm… Od kod torej tolikšna sprememba? Se je vladajoča garnitura vendarle zavedla pomena človekovih pravic in nujnosti njihovega spoštovanja?
Z veseljem bi to verjeli, a dosedanje ravnanje takšnega zaključka ne potrjuje. V katalogu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v lanskem letu je navedena tudi Slovenija - med drugim zaradi diskriminacije pripadnikov romske skupnosti. Odločba ustavnega sodišča iz leta 2003 glede izbrisanih še vedno ni izvršena. Nasprotno: vlada jo poskuša izigrati z novim predlogom ustavnega zakona. Izbrisani, sodni zaostanki, nepriznane manjšine… - vse to so problemi, ki se v poročilih varuha človekovih pravic pojavljajo iz leta v leto. Pridružujejo se jim kršitve zaradi revščine, nasilja, onesnaževanja okolja…
A vsemu temu današnja vladna proslava ne bo namenjena, saj bo izpostavila eno samo temo - politične zapornike od leta 1945 do leta 1990. V celoti se strinjamo z Lovrom Šturmom, da je šlo v primeru več kot pet tisoč v prejšnjem režimu politično preganjanih oseb za nedopustno množično in sistematsko kršenje človekovih pravic in da je treba to priznati in omenjenim osebam vrniti dostojanstvo. Toda to je le en segment naše zgodovine. Kršitve se dogajajo tudi danes in tukaj, odraz stanja demokracije pa je, ali jih je vladajoča garnitura sposobna priznati in odpravljati... Ali kot je pred dnevi poudarila Zdenka Čebašek - Travnik: Vse države kršijo človekove pravice, države pa se med seboj razlikujejo po tem, kako se na kršitve (in na tiste, ki na te kršitve opozarjajo) odzovejo. Pri nas na primer s poskusi zmanjševanja avtoritete varuha človekovih pravic. Zadnji poskus razvrednotenja institucije varuha je nedvomno ta, da je vlada današnjo proslavo organizirala tako, da se je varuhinja zaradi tradicionalnega sprejema, katerega gostiteljica je, ne bo mogla udeležiti. In da bivšega varuha človekovih pravic na proslavo sploh ni povabila.
Če k vsemu omenjenemu dodamo še (zadnje) nastope predsednika vlade, ki nikakor niso bili v slogu gesla dviganja zavesti o človekovih pravicah (torej gesla "človekove pravice so tvoje in moje"), se ni mogoče znebiti dvoma, ali ni današnja vladna proslava namenjena predvsem dnevnopolitičnim potrebam predsednika vlade in ali ne bo napovedano očiščenje države s počastitvijo spomina na politične zapornike pravzaprav le nova zloraba teh oseb. Prvi kazalec, kako resno misli premier Janez Janša s človekovimi pravicami in popravo krivic (in to ne le tistih iz prejšnjega režima), bo že njegov današnji govor.
