Ekstrakti iz žlez bobrov (castoreum)
Ekstrakt iz analne žleze bobrov v prehrambni industriji uporabljajo kot aromo jagode, maline ali drugega jagodičevja, ki jo proizvajalci dodajajo v sladoled in sirup s takšnimi okusi. Živalski izvleček okrepi naravni okus, vendar se mu je bolje izogniti, saj je bilo narejenih zelo malo raziskav o škodljivosti tega ekstrakta.
Amonijev sulfat
Amonijev sulfat je pravzaprav sol dušika in žveplove kisline s formulo (NH4)2SO4. Najdete ga lahko v nekaterih gnojilih pa tudi v kruhu, pecivu in drugih pekovskih izdelkih. Kemijske spojine z dušikom po navadi dodajajo za nevtraliziranje hrane, ki je preveč kisla. V manjših količinah niso nevarne, medtem ko v večjih količinah ogrožajo zdravje.
L-Cistein ali E920
L-Cistein ali aditiv E920 je nebistvena aminokislina, pridobljena iz človeških las, račjega perja ali perja kokoši. Uporabljajo jo predvsem kot dodatek kruhovemu testu, saj izboljšuje njegovo teksturo, vonj in okus ter podaljša življenjsko dobo živil.
Titanov dioksid
Titanov dioksid je nevarnejša kemijska spojina, povezana z mineralom titanom, gre pa za naravni beli pigment, ki ga dodajajo v živila namesto naravnih barv. Med drugim ga najdemo v kremah za sončenje, (posnetem) mleku, zobnih pastah, prelivih za solate, smetani in glazurah.
Silicijev dioksid
V hrani pa se pogosto znajde tudi kemijska spojina, znana kot E551. V naravi obstaja v večih oblikah, na primer v kremenjaku in opalu, najpogosteje pa jo izkoriščajo za izdelavo stekla. Vendar pa to zdravju nevarno spojino uporabljajo tudi v restavracijah s hitro prehrano, denimo v čiliju in mesnih nadevih, poleg tega pa jo najdemo v vrečkah s sladkorjem v prahu.
Azodikarbonamid
Azodikarbonamid je predelana snov, ki je sestavni del plastičnih izdelkov, podlag za jogo oziroma plažo in čevljev, najdete pa lahko celo v pecivu za hamburgerje. Aditiv je zaradi nevarnih stranskih posledic, ki jih ima na zdravje, v Evropski uniji prepovedan od leta 2005.
Šelak
Šelak je smola, ki jo izloča vrsta tajskih žuželk (Laccifer lacca) za zaščito svojih jajčec. Uporabljajo jo predvsem za čiščenje in poliranje, čeprav je običajno tudi del glazur za priljubljene slaščice in bombone iz želeja.
Celuloza
Bela vlaknasta snov je glavna sestavina celičnih sten rastlin. Ker dobro zadržuje vlago in zgosti predelana živila, zaradi česar ta postanejo težja, jo dodajajo v jedi, kot so ribani sir, mlečna čokolada in ne nazadnje solata. Človek v svojem prebavnem traktu nima encima, ki bi razgradil vez v celulozi, zato se večina zaužite snovi izloči z blatom. Zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi.
