V nadaljevanju vam razkrivamo vse zanimive skrivnosti lonca na pritisk, da boste tudi vi lahko z njim kuhali kot pravi vrhunski kuharji!
Izumil ga je fizik
Ali veste, kako dolgo človeštvo že pozna in uporablja lonce na pritisk? Morda ne boste verjeli, vendar se je prvi predhodnik modernega lonca na pritisk pojavil že v 17. stoletju! Takratni lonci so bili seveda precej drugačni od današnjih, prav tako pa še niso bili namenjeni širši uporabi. Prvi za množično domačo uporabo so se pojavili šele približno 250 let kasneje – v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno.
Kdo je po vašem mnenju odgovoren za izum ekonom lonca? Najbrž je bil kuhar, kajne? Nikakor – celo daleč od tega! Prvega predhodnika modernega lonca na pritisk je namreč izumil znameniti francoski fizik in matematik Denis Papin. Njegovi izumi pa niso služili le kuhinjam, temveč tudi industriji na splošno, saj je Papin izumil tudi enega izmed prvih parnih strojev.
Prihranek časa in energije
Vsi vemo, da je lonec na pritisk zelo koristen pripomoček v kuhinji, saj ga s pridom uporabljajo tudi številne vrhunske kuhinje po svetu. Kaj pa pravzaprav sploh so njegove prednosti? Prednostna je gotovo prihranek časa, saj se hrana v loncu na pritisk skuha precej hitreje kot v običajnem loncu. Zaradi krajšega časa kuhanja porabimo tudi manj energije za kuhanje, v hrani pa ostane več hranljivih snovi ter izvornih okusov in barv.
Zakaj pa kuhanje v takšnem loncu sploh zahteva manj časa? Pripravite se za malce osnov fizike – tekočine, ki so pod večjim pritiskom, zavrejo pri višji temperaturi kot običajno. Kaj ima to opraviti z loncem na pritisk? Poseben pokrov omogoča, da pritisk znotraj lonca naraste, vsebina pa se kuha pod večjim pritiskom. Ker je pritisk večji, voda v loncu ne zavre pri običajnih 100 stopinjah Celzija, temveč šele pri višji temperaturi. Zaradi tega se tudi hrana kuha na višji temperaturi, kar občutno skrajša čas kuhanja.
Višje vrelišče vode
Za koliko pa se spremeni vrelišče vode? V večini loncev na pritisk je pritisk tolikšen, da voda zavre šele pri 120 do 125 stopinjah Celzija. Najbrž niste vedeli, da lahko voda zavre tudi pri več kot 100 stopinjah. Kako visok pritisk pa potrebuje lonec, da vrenje vode zadrži vsaj do 120 stopinj Celzija? Običajni lonec na pritisk ustvari pritisk, ki je za eno atmosfero višji od običajnega zračnega pritiska. Za ljubitelje fizike – to pomeni, da je približno 100.000 Pascalov nad običajnim zračnim pritiskom.
Tako je bilo vsaj v časih naših mam, saj so bili lonci na pritisk takrat precej bolj preprosti in niso omogočali številnih nastavitev (ali prav dosti varnosti). Današnji lonci večinoma omogočajo več različnih nastavitev pritiska, prav tako pa so popolnoma varni, saj vsebujejo več zaščitnih ventilov, ki preprečujejo nesrečo.
Uporaben na višji nadmorski višini
S pritiskom in uporabo lonca na pritisk je povezana še ena zanimivost, ki se tiče nadmorske višine. Že prej smo ugotovili, da je vrelišče vode povezano s pritiskom – pritisk pa je povezan tudi z nadmorsko višino. Na višjih nadmorskih višinah je zračni pritisk nižji, zato voda zavre pri nižji temperaturi od običajne, kar alpinistom pogosto oteži kuhanje v gorah, saj voda enostavno ne doseže dovolj visoke temperature, preden zavre in se spremeni v paro. Himalajski šerpe zaradi tega pogosto uporabljajo lonce na pritisk za kuhanje v visoko ležečih taborih.
Vir: www.delimano.si
