Lepljenjci
Ko govorimo o brunaricah, je treba omeniti tudi hiše iz lepljencev. Tako se lahko kupi lesene hiše tudi iz tega materiala, gre pa v bistvu za to, da narežejo les na določeno debelino in jo potem pod pritiskom zlepijo. Na ta način dobimo večjo dimenzijsko stabilnost, pa tudi nekoliko večjo toplotno izolativnost. Se pa potem hiše sestavlja podobno kot bruna pri brunarici. Zunanje in notranje stene so praviloma ravne, dodatna izolacija ni potrebna, sistemi vezave med bruni pa so praviloma okrepljeni in najmanj dvojni ali celo trojni (pero in utor).
Bruna so optimalno ravna, zaradi dobre vezave skoraj ne more priti do razpok, poleg tega pa je izdelava lepljencev tudi bolj prijazna do lesa in ni nujna uporaba le najkvalitetnejših dreves oziroma hlodov, ampak lahko kombiniramo izdelavo z drugimi izdelki. Gre za enega najbolj kvalitetnih sistemov lesenih hiš, ki ga pri nas uspešno prodajajo večinoma le tuji proizvajalci, kot sta najbolj poznana Honka ali Finlog. Imamo pa v Sloveniji tako možnosti in zmogljivosti za izdelavo lepljencev in hkrati tudi stroje za elektronsko voden razrez CMC, ter, kar je najpomembnejše, dovolj znanja za izdelavo takih objektov.
Masivne stene in izolacija
Poglejmo pa še zelo pomemben podatek o potrebni debelini brun. Povprečna debelina zunanje stene iz masivnega lesa mora znašati približno 210 do 240 milimetrov, da je izpolnjena zahtevana vrednost K-faktorja 0,60 W/m²K. Obstajajo sicer razlike med ravnimi in okroglimi bruni, vendar niso posebno velike. Tako z različnimi debelinami dosežemo naslednje K-vrednosti ( RB > ravna bruna, OB – okrogla bruna): RB 70 - 1,46, RB 95 - 1,15, RB 120 - 0,96, RB 145 – 0,81, RB 207 – 0,60, OB 130 – 0,99, OB 150 – 0,88, OB 170 – 0,80, OB 190 – 0,73, OB 210 – 0,67, OB 230 – 0,60. Standardi v zvezi z izolacijskimi lastnostmi sten pa se zaostrujejo, kar pomeni, da se mora tudi masivnost sten ustrezno povečevati. Ker to pomeni višje cene, proizvajalci hiš iz masivnega lesa ponujajo tudi izvedbe iz manj masivnih zunanjih sten ter dodatno izolacijsko steno na notranji strani zunanjih sten ter izolacijskim polnilom. 5 centimetrov debela izolacija pri debelini bruna 70 milimetrov zmanjša toplotno prehodnost na 0,56, 10 centimetrov debela izolacija pa na 0,36 W/m²K.
Skeletna gradnja
In sedaj skeletna gradnja. Skeletna konstrukcija je način izdelave pri lesenih stavbah. Danes tako gradijo tudi nekateri montažni graditelji, ki najprej postavijo skelet, potem pa hišo počasi zapirajo. Toda s tradicionalno skeletno gradnjo je taka gradnja samo v daljnem sorodstvu. Preprostejša skeletna gradnja se je uveljavila že v 17. stoletju, ko so gradili z nosilnimi stebri in potem nanje nabili opaž iz desk, lesena konstrukcija pa je že takrat imela dodatne podporne ročice (pante). S takšno konstrukcijo so gradili manjše lope in drvarnice, etnološko pa so najbolj znani čebelnjaki.
Zahtevnejša skeletna gradnja se je v Sloveniji uveljavila v prvi polovici 19. stoletja. Sestavljena je iz vogalnih stebrov, soh, ki imajo v liniji po vsej višini izdolbene utore, v katere so med dve sohi vodoravno vgrajene debelejše deske (plohi). Stebri so praviloma hrastovi, plohi pa so bili ponekod hrastovi, drugod pa zaradi cenejše gradnje bukovi. Na Gorenjskem in Dolenjskem ter v Zasavju so te stene okrepili še z mrežo tramičev.
Ta je zagotovo zanimiva tudi zaradi sistema sam svoj mojster, kar je morda še posebno zanimivo za gradnjo prizidka. Tesar naj vam izdela dobro konstrukcijo, ki jo lahko takoj pokrijete, potem pa počasi zapirate stene. Sistemi so lahko različni, na zunanji strani pa lahko namestite OSB-plošče in nanje namestite klasično fasado, polbruna ali celo lesene plohe. Morda tudi smrekova, lahko pa hrastova, bukova ali druga.
Sistem stene
Oglejmo si sedaj sistem stene. Za notranjo oblogo, ki je lahko ladijski pod ali mavčno-kartonska plošča, namestite parno zaporo ali oviro in potem izolacijo. Sledi zunanji sloj in končni sloj. Parna zapora je nujna, če je zunanji sloj slabo paroporopusten, kar pa je glede na parno prehodnost izolacije skoraj vsak. Ta način gradnje je dokaj preprost in hiter, ki ga lahko izvedete sami. Če vam bodo objekt gradili mojstri, bodite pozorni, da bo zračna zapora res kakovostno in zrakotesno položena. Če bodo v njej luknje, se bo v obodu pojavil kondenz in tedaj vas bo glava bolela več mesecev, ne le en dan.
Lahko pa uporabite tudi parno oviro, a je v tem primeru treba graditi v sistemu prezračevane fasade. Objekt z zunanjo za paro neprepustno ali slabo prepustno steno je pametno zgraditi tako, da diha. Pa naj gre za zunanjo leseno steno, kamnito, stekleno ali pa celo kovinsko. Princip je preprost, uporabljajo pa ga številni sodobni graditelji in arhitekti, v bistvu pa gre za sistem prepihovane (ali prezračevane) fasado. Sistem uporabljajo tako pri Trimovih objektih, kot pri lesenih fasadah Riko hiš in tudi steklenih fasadah, morali pa bi ga pri vseh zgradbah z notranjo izolacijo, kjer želimo dobiti za paro prepustno steno.
Sistem je preprost. Od noter navzven si sledijo mavčno-kartonska plošča, parna ovira, izolacija in vmes kovinski nosilci mavčno-kartonskih plošč ter za paro prepustna folija, kot se sicer uporablja na strehah kot sekundarna kritina, sledi pa še zračni kanal, ki naj ima odprtine spodaj in zgoraj, da dosežemo zračenje (debelina odvisna od prezračevalnega toka in odprtin). Če bi bila ovira nameščena direktno na slabše prepusten material (kovina, les, steklo), bi nastajal kondenz, zato se investitorji, ki obvladajo fiziko, odločijo za zračni kanal. Tako lahko katerokoli fasado in objekt zgradite v sistemu difuzijsko odrtih sten.
Lumar stena
Oglejmo si sestavo take stene v montažni gradnji, in sicer Lumarjevi. Osnovna zadeva, ki je zelo dobra, je dvojna mavčno-vlaknena notranja obloga, ki zagotavlja boljšo zvočno in požarno izolativnost, uravnava vlažnost in zagotavlja boljšo nosilnost. Nosilna konstrukcija je les s širino 16 centimetrov, med katerim je mineralna izolacija. Kot fasadna izolacija se uporabljata stiropor in silikatni zaključni sloj. Omenjeni sistem so nadgradili s sistemom Lumar Standard Plus, nadgradnja tega pa sta Prestige in Energy. Oba imata dodatno inštalacijsko ravnino, ki omogoča lažje zagotavljanje zrakotesnosti, saj inštalacije nikoli ne prebijejo parne ovire, prav tako pa omogočata dodatnih 6 centimetrov izolacije na notranji strani.
Sistema sta debeline 365/405 milimetrov in se razlikujeta glede na debelino fasadne izolacije. Sistem Prestige je izoliran z 10 centimetri fasadne izolacije iz mineralne volne, sistem Energy pa s 14 centimetri. S stenskim sistemom Prestige s toplotno izolativnostjo pod 0,137 W/m2K zagotavljajo že zelo dobre nizkoenergijske hiše, primerne za pridobitev subvencije Eko sklada, medtem ko lahko s sistemom Energy dosežejo pasivni standard. V obeh konstrukcijskih sestavih lahko kot izolacijo v sami konstrukciji vpihajo tudi celulozna vlakna, kar izboljša ugodje bivanja in predvsem v poletnem času zagotavlja manjše pregrevanje. Različica teh sistemov je stenski sistem Bio&Eko, ki pa je izoliran s povsem naravnimi materiali (celuloza in lesna vlakna).
Najboljši sistem v ponudbi je sistem Pasiv, v katerem so minimalizirali delež lesa z uporabo lesenih nosilcev in tako bistveno izboljšali toplotno prehodnost stene. Stenski sistem je izoliran s povsem naravnimi materiali – celoluloznimi vlakni iz zmletega papirja, kot fasadna izolacija pa se uporabljajo lesna vlakna. Stenski sistem z vsemi detajli je certificiran na vodilnem nemškem inštitutu za pasivno gradnjo Passivhaus Inštitut in omogoča gradnjo v pasivnem standardu. Zaradi uporabe materialov, kot sta celuloza in lesna vlakna, stenski sistem Pasiv zagotavlja tudi izjemen fazni zamik in zmanjšuje prenos toplote iz okolice v bivalne prostore v poletnem času. Vsi konstrukcijski sistemi Lumar, razen sistema Standard, so difuzijsko odprti.
Vzdrževanje lesene fasade
Morda pa za konec še nekaj besed o vzdrževanju. Lesene fasade so zelo lepe, vendar le dokler so nove, nato pa dobijo posebno temnejšo ali celo sivo barvo. Temu se lahko ognete s kakovostno barvo, jo je pa nujno obnavljati, še posebno na sončno obremenjenih stenah. Lahko pa se odločite za povsem naraven videz in pustite času, da vam barvno uskladi stene. Vsake oči imajo svojega malarja, kakovost in trajnost stene pa se z barvo ali brez nje tako rekoč ne spremeni.
