Ker danes živimo v času dragih energentov, pametnih telefonov, interneta stvari in računalništva v oblaku, moramo graditelji, poleg vsega že naštetega, razmišljati tudi o tem, kako bomo s pomočjo sodobne tehnologije in naprednih algoritmov pozitivno vplivali na energetsko učinkovitost, varnost in udobje svojega doma. Tej tematiki, torej tematiki pametnih hiš, se bomo posvetili v današnjem prispevku.
Pametni dom je bivalno okolje, podprto s sodobnimi tehnologijami z namenom povečevanja energetske učinkovitosti, udobja in varnosti ter omogočanja upravljanja na daljavo prek interneta. V osnovi se področje pametnega doma deli na dve veji. Prva je tako imenovano področje pametnih naprav oziroma »naredi-sam« pametnega doma (iz angleškega izraza Do-It-Yourself – DIY), druga pa je tako imenovani celoviti (ožičeni) pametni dom. Tu gre za celovit pristop, ko vse naprave v bivalnem okolju delujejo v medsebojni harmoniji.
Naredi-sam pametni dom
Pri »naredi-sam« pametnem domu gre za skupek med seboj povezanih brezžičnih pametnih naprav, ki so povezane v internet. Vzemimo preprost primer, ko želimo prižgati eno luč. Potrebujemo tri stvari, luč z brezžičnim vmesnikom, brezžično stikalo in dodaten vmesnik za povezavo naprav z internetnim omrežjem. Ko pritisnemo stikalo, potuje signal od stikala do vmesnika, ki pošlje ustrezen signal, ki prižge luč. Isto luč lahko prižgemo ali ugasnemo tudi preko aplikacije za pametni telefon. V tem primeru pametni telefon nadomesti stikalo. Na enak način lahko upravljamo tudi druge naprave v svojem domu, na primer električne vtičnice in termostate.
Največja prednost »naredi-sam« pametnega doma je seveda, da ga lahko namestimo brez profesionalne pomoči. Ker namestitev ne zahteva sprememb na električni napeljavi, je primeren tudi za obstoječe gradnje. Slabosti takega pametnega doma pa se kažejo predvsem v (ne)zanesljivosti delovanja, saj smo odvisni od brezžičnih komunikacij, ki so lahko v nekaterih primerih manj odzivne, kot bi želeli. Pomislimo na primer, koliko težav imamo lahko že samo z domačim internetnim omrežjem, ko se pametni telefon brez pravega vzroka noče povezati z brezžičnim omrežjem ali pa ko s prenosnim računalnikom nikakor ne moremo najti v brezžično omrežje povezanega tiskalnika. Določena slabost je tudi trajnost delovanja, saj povezane naprave za svoje delovanje velikokrat uporabljajo baterije, ki jih je treba prepogosto menjavati. Tretja slabost je cena, kadar želimo v sistem vključiti veliko naprav. Osnovne cene so sicer pri »naredi-sam« pametnem domu relativno nizke. Za vmesnik navadno odštejemo nekaj evrskih stotakov, za vsako pametno napravo (brezžični vmesnik za luč, stikalo, pametni senzor itn.) pa je treba odšteti od nekaj deset do dobrih sto evrov. Pri tem se je treba zavedati, da so cenejši produkti, ki se na trgu pojavljajo v zadnjem času, večinoma kitajskega porekla in vprašljive kakovosti.
Celoviti pametni dom
Naštetim slabostim se ognemo pri celovitem pametnem domu, ki zagotavlja stabilno in trajno delovanje in je cenovno prilagojen za delovanje vseh naprav v hiši – le z večjim številom povezanih naprav lahko pričakujemo prihranke in s tem povračilo začetne investicije. Celoviti pametni dom je najbolj primeren za novogradnje ali renovacije oziroma v primerih, ko je že tako in tako potrebna izvedba celotnega projekta električnih napeljav. Opisali bi ga lahko kot nadgradnjo klasične električne napeljave, ki omogoči povečano energetsko učinkovitost, varnost, večje udobje in upravljanje naših domov na daljavo preko pametnih telefonov, tabličnih ali osebnih računalnikov.
Na pametni dom lahko povežemo vse naprave, ki jih povežemo na klasično električno napeljavo v stanovanjski hiši, na primer sisteme za ogrevanje in hlajenje (talno gretje, radiatorji, konvektorji, klimatske naprave itn.), vse vrste senčil z električnim pogonom (žaluzije, roloji, tende itn.), sisteme za prezračevanje, luči, varnostne centrale, električne vtičnice (pečica, bojler), vremenske postaje, merilnike porabe energije, najrazličnejše senzorje in tipala (za vlom, požar, razlitje vode itn.), domofonske sisteme itn. Tako priključene naprave delujejo v medsebojni harmoniji, pri kateri za usklajenost skrbijo napredni programski algoritmi.
Za boljšo predstavo navedimo primer. Ko na fasadi nameščeni senzor svetlobe zazna sonce in ni nikogar doma, se žaluzije poleti samodejno spustijo, pozimi pa samodejno dvignejo. Tako lahko pozimi omogočimo dogrevanje in poleti preprečimo pregrevanje svoje hiše, s tem pa poleg večjega udobja dosežemo tudi varčnejše delovanje sistemov za ogrevanje in hlajenje prostorov.
Pametni dom je treba predvideti že na začetku projekta. Projekt električnih napeljav je treba prilagoditi tako, da je primeren za vgradnjo sistema za pametni dom. Spremembe projekta vam bo izbrani podizvajalec izvedel brezplačno ali za simboličen znesek. Na tem mestu je treba poudariti, da se varčevanje pri izdelavi projekta električnih napeljav v veliki večini primerov pokaže pri komplikacijah pri izvedbi, višjih stroških izvedbe in nenazadnje bistveno težjem postopku naknadnega odstranjevanja odkritih napak. Sodelovanje s kompetentnim projektantom je zato več kot priporočljivo.
Izvedba pametne električne napeljave se ne razlikuje bistveno od klasične. Tako tudi cena izvedbe ne bi smela biti bistveno višja, kot če se ne odločimo za sistem pametnega doma, na kar je treba biti pozoren pri izbiri izvajalca električne napeljave.
Sistemi za pametni dom so v preteklosti zaradi visokih cen veljali za luksuzen produkt, vendar pa lahko v zadnjem času na trgu najdemo podjetja, ki ponujajo opremo visoke kakovosti po bolj dostopnih cenah. Osnovna cena je sicer nekoliko višja kot pri »naredi-sam« pametnem domu, vendar pa se z dodajanjem elementov cena viša bistveno počasneje. Za predstavo: za enodružinsko hišo z uporabno površino 150 kvadratnih metrov lahko za sistem z osnovno funkcionalnostjo – ogrevanje, senčenje, razsvetljava in upravljanje prek interneta (na primer 10 ogrevalnih con, 15 žaluzij, 25 luči) odštejemo dobre tri do slabe štiri tisočake.
Pod črto
Za že zgrajene objekte in za manjšo funkcionalnost (nekaj luči in vtičnic, termostat itn.) je bolj primeren sistem brezžičnih povezanih naprav v sklopu »naredi-sam« pametnega doma, če imamo opravka z novogradnjo ali prenovo, pa se je projekta pametne hiše bolj smiselno lotiti celostno, saj le tako lahko hkrati povečamo energijski razred svojega doma, se odpravimo na dopust brez skrbi, da smo pustili prižgano pečico ali likalnik, se vrnemo s smučanja v pravilno ogret dom in poskrbimo še za še marsikaj, kar smo še včeraj gledali le v znanstvenofantastičnih filmih.
Dr. Satja Lumbar
