V osnovi se toplotne črpalke delijo na dve veliki skupini: z ogrevalnimi toplotnimi črpalkami izkoriščamo toploto zemlje, zraka ali podtalne vode ter z njo ogrevamo stanovanjske in druge objekte, s sanitarnimi pa segrevamo sanitarno vodo. Tokrat nas zanimajo le tiste za ogrevanje sanitarne vode.
Toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode (na skici) sestavljata agregat in ogrevalnik sanitarne vode (bojler), glavni deli hladilnega sistema toplotne črpalke pa so uparjalnik (ki iz okolice črpa toploto pri nižji temperaturi, npr. 15 stopinj Celzija), kompresor (ki to toploto s komprimiranjem hladiva »prečrpa« na višji temperaturni nivo, npr. 55 stopinj Celzija) in kondenzator (v katerem hladilno sredstvo odda pridobljeno toploto vodi v bojlerju).
»Toplotna črpalka 70 odstotkov potrebne toplote pridobi iz okolice, preostalih 30 pa iz električne energije, ki poganja kompresor. Sanitarne toplotne črpalke so namenjene segrevanju sanitarne vode tako za majhne porabnike kot tudi za tiste, ki dnevno potrebujejo več kot tisoč litrov tople vode. Zaradi hladilnega učinka pri delovanju pa jih uporabniki pogosto uporabljajo tudi za hlajenje manjših kleti ali shramb,« nam je o delovanju in uporabi toplotnih črpalk povedal Bogdan Kronovšek iz Termotehnike, d.o.o., Braslovče, vodilnega slovenskega podjetja na področju razvoja in izdelave toplotnih črpalk.
Cene toplotnih črpalk se pri nas gibljejo od 650 evrov, kolikor stanejo agregati brez bojlerja vode, do 1100 evrov in več, kolikor stanejo toplotne črpalke z integriranim bojlerjem. »Seveda so cene odvisne tudi od izvedbe in opreme toplotne črpalke ter kakovosti vgrajenih komponent,« pravi Kronovšek in opozarja, da je treba pri izbiri toplotne črpalke upoštevati predvsem obstoječe možnosti namestitve, potrebno velikost (prostornino) bojlerja in grelno moč toplotne črpalke. »Bojlerji imajo od 200 do 1000 litrov prostornine, za potrebe štiričlanske družine pa običajno zadošča že 200-litrski. Grelna moč naprav se giblje od 2 do 7 kW,« pravi naš sogovornik iz Termotehnike.
Poleg primerne toplotne črpalke je zelo pomembna tudi njena namestitev oziroma izbira najustreznejšega prostora v objektu. »Za dobro delovanje toplotna črpalka potrebuje prostor, v katerem ima zrak temperaturo med 8 in 35 stopinj Cezija. Čim višja je temperatura, boljši je učinek naprave. Poleg temperature je pomembna tudi velikost prostora. Toplotne črpalke se večinoma vgrajujejo v kotlovnice, kleti ali shrambe, vendar mora imeti tak prostor vsaj dvajset kubičnih metrov prostornine, če želimo zagotoviti učinkovito delovanje vse leto, ali manj v primeru uporabe samo zunaj kurilne sezone,« pojasnjuje Kronovšek.
Veliko uporabnikov zanima tudi, ali se da s toplotnimi črpalkami tudi ohlajati bivalne prostore. Kronovšek pravi, da običajno to ni mogoče, ker ima toplotna črpalka premajhno moč in dnevno deluje le od 4 do 6 ur, pa še to večinoma ponoči. To pa je po njegovih besedah premajhna hladilna moč in prekratek dnevni čas delovanja, da bi jih lahko uporabljali za hlajenje stanovanj. Zelo primerne so toplotne črpalke za hlajenje manjših kleti in shramb, v katerih v času delovanja temperaturo znižajo za tri do pet stopinj. Največje udobje bivanja in prihrankov pa zagotavljajo posebne izvedbe z vodenim zrakom, ki omogočajo prezračevanje določenih prostorov in izkoriščanje odpadne toplote za večji učinek.