Za strešno kritino so uporabili posebno vodoprepustno membrano, ki se kot goba napije deževnice, ko dežuje. Če se material na direktnem soncu segreje na več kot 32 stopinj Celzija, začne prepuščati akumulirano deževnico oziroma se na površini začne "potiti", pri tem pa pomaga hladiti zgradbo. Membrana se skrči, ko se segreje, pri tem pa izloča vodo. Po izračunih raziskovalne skupine bi le nekaj milimetrov debela membrana na strehi prihranila do 60 odstotkov energije, ki jo sicer v vročih dneh potrošijo klimatske naprave.
Raziskovalci so material testirali tako, da so hišici železniškega modela prekrili s 5 milimetrov debelo membrano specialnega polimera. Nato so na strehi usmerili močno luč, s katero so posnemali sončno svetlobo, ter merili temperaturo v hišicah. Po pričakovanjih je model, izoliran s posebno membrano, ki v vročini oddaja vodo, ostal hladnejši, saj se je hišica ogrevala dosti počasneje kot druga, prekrita z običajnim polimerom, ki se na vročini ne skrči.
Čeprav so prve raziskave izredno obetavne, pa morajo narediti še dodatne teste, da bo nova tehnologija ustrezno delovala tudi v praksi. Predvsem je treba ugotoviti, ali so izpuhtevajoče membrane tudi odporne na zmrzal. Vendar pa ni sporno, da bi to lahko bila tehnologija za gradnjo streh v prihodnosti, predvsem v revnejših državah na vročih svetovnih območjih, saj je sistem razmeroma poceni.
Vir: www.mojprihranek.si, www.inhabibat.com
