Očitno ima tudi kandidat za predsednika države g. Zver poleg bele rad rdečo barvo, vsaj sodeč po tem, kako so v vrtcu oblekli otroke (belo-rdeča kombinacija), ki ga je obiskal iz ne vem kakšnih razlogov. Mimogrede, taka gesta pomeni določeno vrsto zlorabe, tudi ob soglasju staršev, če so res starši dali soglasje… Otrok tako in tako nihče nič ne vpraša.

Glede na to, da sem se včasih ukvarjal tudi s športom, so nam takrat, pa tudi danes je tako, za nešportno vedenje podeljevali rdeči karton. Tako je več kot očitno, da se rdeči barvi ni mogoče izogniti, razen z dekretom o prepovedi. Ko smo že pri rdečih kartonih, mi dovolite, da nekaterim posameznikom in organom tudi sam podelim rdeče kartone:

1. vladi, ker je odvzela del pokojnine 8000 upokojencem z delovno dobo v republikah bivše države,

7500 udeležencem NOV, španskim borcem, narodnim herojem, nosilcem partizanske spomenice,

3950 internirancem, beguncem, delovnim internirancem,

2700 upokojenim po posebnih pridobljenih pravicah,

1600 delavcem UNZ,

1300 upravičencem zaradi aktivnega dela v nekdanji JLA,

400 upokojencem UNZ,

330 prisilno mobiliziranim,

240 prejemnikom izjemnih pokojnin.

2. poziciji, ki je dovolila sprejem takih predpisov,

g. Erjavcu, ki je izjavil, da če ne bi bilo njega, bi bilo še slabše (njemu res ni pomoči),

opoziciji (razen PS), ki dovoli sprejemanje predpisov po skrajšanem postopku (mar smo v vojni?),

tistim, ki kršijo ustavo s spreminjanjem himne,

tistim, ki ukinjajo državne praznike,

ljubiteljskemu zgodovinarju g. Ivanu Omanu glede izjav na Šentjoštu,

tudi g. Gorenaku, ki pozablja, da je minister, da je treba spoštovati predpise, in daje nekontrolirane izjave, namesto da bi se ukvarjal z obrazci, ki jih je vneto promoviral,

tudi g. Andreju Vizjaku, ki zagovarja (ne)fleksibilno zaposlovanje na uro, pa delavca na cesto,

tudi g. Hojsu, kateremu vojaško znanje očitno seže le do spreminjanja imen, pa še to so mu podtaknili,

vsem tistim, ki ne spoštujejo odločb sodišč.

Posebej pa ga podeljujem vsem nam posameznikom, celotni civilni družbi, organom, društvom, ker dovolimo, da politika ravna tako, kot se vsakemu posamezniku zdi, vladi, ki si dovoli, potem ko nas je brcnila v glavo, brcanje žoge vsem v posmeh.

Prav tako Janezu Janši za vso nestrpnost, aroganco, neposluh za druge in drugačne in ker je s sprejetjem uvodoma navedenih ukrepov ogrozil veliko ljudi. Tudi 85-letno babico, ki je imela vdovsko pokojnino po možu, ki je vse življenje skrbela za moža in bolnega sina in je redno plačevala bivanje v domu starejših, zdaj pa tega ne zmore več. Koliko je še takih babic in dedkov, starejših, ki nimajo nikogar več, a živi v grob ne morejo. Kako bo vlada poskrbela za njih? Nedavno je sam premier, ko še ni bil predsednik vlade, ponudil, naj mu ljudje pošljejo položnice, ki jih ne morejo sami plačevati. Kot predsednik vlade ima verjetno zdaj še več možnosti, da prizadetim poravnava položnice.

Ogromno je pravnih sredstev, da se ustavi taka norija. Ne smemo pristajati na sožitje z izrednimi razmerami, razen če vlada ne skriva nečesa. Ni vse v črnih barvah, a ne vem, s katerim odtenkom je začela naša vlada. Kolikor vem, obstaja 21 odtenkov črne barve. Pri katerem smo? Ali nam črno prikazovanje stanja zamegljuje neko drugo resnico?

Dokler tega ne izvem, pa mi dovolite, da imam rad rdečo barvo. Kajti ljudje smo različni, radi imamo različne barve, pa vseeno lahko živimo v sožitju. Le vsiljevati si ne smemo svojih barv in ko bomo vsi to spoznali, se najbrž ne bomo več ukvarjali s črno, belo, rdečo...

Remzo Skenderović, Ljubljana