A vse kaže, da se razmere obračajo na glavo. Stanovanja, ki so še nedavno šla za med, je vse težje prodati, po mnenju nepremičninarjev še posebno starejša, za katera imajo nekateri lastniki povsem nerealna cenovna pričakovanja. Številna stanovanja se zato prodajajo tudi leto ali več, prodajalci pa pričakujejo, da se bodo cene medtem le še zviševale. A jim cene že zbijajo novogradnje, prvi večji val je že na trgu, v prihodnjih treh letih jih bo še precej več.

Že površni pregled investicij namreč kaže, da bo do konca prihodnjega leta končanih vsaj 2000 novih stanovanj, kar je rekordni skok v primerjavi z letom 2006, ko je bilo po podatkih statističnega urada v Ljubljani sezidanih borih 465 stanovanj. Priliv je tolikšen, da je ob trenutnih cenah tudi nova stanovanja vse težje prodati. V Celovških dvorih, kjer Vegrad prodaja 533 stanovanj, je po začetnem navalu po dveh mesecih prosta še več kot polovica stanovanj in če investitorjem še pred leti sploh ni bilo treba oglaševati svojih nepremičninskih podvigov, je danes časopisje vse bolj polno njihovih oglasov.

Svoje o temi zniževanja cen je nedavno pristavil tudi ljubljanski župan Zoran Janković z izjavo, da bo cena na večini lokacij v dveh letih padla pod 2000 evrov za kvadratni meter. Precej zaletava napoved, če ne bi ob tem dodal, da občina z novimi prostorskimi načrti spreminja v zazidljiva 1000 hektarjev zemljišč. In če so ob Pirčevi napovedi nepremičninski poznavalci zmajevali z glavo, zdaj ob takšnem prilivu svežih zemljišč priznavajo, da je tudi to mogoče. A le pod pogojem, da investitorji zemljišč ne bodo pustili praznih, stanovanja pa v pričakovanju višjih cen spuščali na trg po kapljicah. Tak scenarij bi sicer preprečila uvedba davka na nepremičnine, ki si ga ni upala uvesti nobena vlada in ga v volilnem letu ne bo niti ta; tako kaže, da bodo na investitorje pritisnile kar banke z vse dražjimi posojili.

In prav pri posojilih se veselje konča tudi za državljane, saj lahko, če vzamemo v zakup, da bodo cene stanovanj res padle, prav tako zatrdimo, da bo stanovanja vse težje kupiti. Kaj namreč človeku pomaga, da za stanovanje namesto 200.000 plača 150.000 evrov, če glavnino prihranka pohrustajo višje obresti posojila? Ob tem pa mu grozi, da bo ob padanju cen posojilo tudi po nekaj letih odplačevanja preseglo celo vrednost zastavljenega stanovanja?! Poučne so razmere v ZDA, kjer so se cene nepremičnin spustile na najnižjo raven v skoraj treh letih in kjer si je že več kot polovica lastnikov nepremičnin, ki so jih kupili leta 2006, nakopala že več dolga od tržne vrednosti nepremičnine.

Od poka nepremičninskega balona bo glava torej bolela vse po vrsti. Investitorje, ki bodo lahko pomahali bajnim dobičkom, gradbince, ki bodo po tekočem traku odpuščali, državljane, ki bodo plačevali vse dražja posojila, nižja vrednost zastavljenega premoženja pa lahko pošteno zamaje ves finančni sistem.