Če bi Janša te podatke imel, ko je bil premier v prvo, denimo leta 2007, bi morda že takrat namesto boja s "politično-tajkunskimi navezavami" začel boj s "politično-bankirskimi" ali pa kar širše "politično-bankirsko-tajkunskimi navezavami". Toda takrat, kot je aprila leta 2009 potožil opozicijski prvak Janša, takšnih podatkov njegova vlada ni mogla pridobiti niti od bank niti od Banke Slovenije, kajti "banke so se zavijale v ogrinjalo bančne tajnosti in zaščito osebnih podatkov ali pa se izgovarjale, da poročajo Banki Slovenije". Še več, čeprav je prva Janševa vlada do konca leta 2005 skoraj v celoti zamenjala nadzorne svete NLB, NKBM in Abanke, v drugih dveh pa tudi upravo, menda ni mogla imeti pojma, kaj se dogaja.

Janša morda verjame sam sebi, njegovi privrženci pa njemu, da njegova prva vlada in on osebno nista in nikakor ne moreta biti (so)odgovorna za stanje v slovenskih (državnih) bankah, a je to skregano z dejstvi. Na eni strani je vlada kot skrbnica davkoplačevalskega premoženja pravočasno poskrbela za "kompatibilna" vodstva bank, na drugi strani pa so banke pretežno večino posojil, ki jih po letu 2008 odpisujejo, slabijo ali delajo zanje rezervacije, odobrile v času mandata prve Janševe vlade. Z vodstvi, ki jih je, kot recimo Matjaža Kovačiča v NKBM, nastavila Janševa vlada. Prav zaradi teh posojil so banke izkazovale dobičke, ki jih je Janša že nekajkrat navedel kot "kronski dokaz", da so banke do leta 2008, v času njegove vlade, poslovale dobro.

So, a le po bilancah, v resnici pa so si prav takrat nakopičile bolj ali manj vse današnje slabe terjatve. Zaradi česar je njihovo današnje stanje, kot je dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec sredi julija, "ne najboljše, a stabilno". Tisti guverner Kranjec, ki ga je imenovala Janševa koalicija leta 2007 in ki ima praviloma o odgovornosti politikov za takšno stanje bank vselej precej za povedati. Kot da sam ne bi vodil slovenskega nadzornika bančnega sistema v okviru ECB in bil kot takšen objektivno odgovoren za "ne najboljše" stanje bank.

Čemu torej je bilo namenjeno sporočilo javnosti, da je premier (ki osebne kredite najema pri tujih bankah v Sloveniji, po možnosti pa kar v tujini) poročilo, ki ima naslov rednega četrtletnega poročila Banke Slovenije (vendar očitno ne gre zanj), preposlal tožilstvu zaradi sumov oškodovanj? Janšev aktivizem najbrž ni namenjen le temu, da enkrat več "dokaže" svojo neodgovornost (in kajpak enkrat več pove, da so pod pogodbami podpisi "onih drugih"), temveč da v naslednjem koraku pokaže na nove priročne krivce. Recimo tožilstvo (ki ga na državni in specialni ravni vodita človeka, ki nikakor nista po volji premierja in njegove stranke) in morda še na NPU, ki ju je "prepošiljanje" poročila spravilo v neprijeten položaj, da tako rekoč morata najti dokaze za Janševe sume oškodovanja. Če jih ne bosta, bo premier čez mesec, dva ali tri povedal še, zakaj tega nista sposobna ali celo nočeta (in da potrebujeta novo vodstvo).

Z drugimi besedami, malo manj kot pet let kasneje smo namesto lova na tajkunsko-politične dobili lov na bankirske čarovnice. Ki po izkušnjah s prvim zagotavlja predvsem to, da se morebitnim lopovom ne bo zgodilo (skoraj) nič. Ki, nasprotno, zagotavlja, da bo domačijsko-klientelistični sistem upravljanja državnega premoženja preživel tudi to vlado.