Zveni podobno današnjemu položaju Vegradovih delavcev iz Bosne? No, to je ta mehanizem, s katerim elita od spodaj navzgor demontira delavske pravice. Ko na dnu skopljejo luknjo, padejo navzdol po lestvici vsi delavci. Počasi pridemo na vrsto tudi mi.
Izbrisani so seveda delali na črno, a tudi to ni bil problem, temveč del "rešitve". Slovenija je svoje gospodarstvo utemeljila na črnih in sivih conah trga dela, kjer ob fleksibilnosti stopi na sceno varnost. Varnost za delodajalce, seveda. Prikrivanje dejanskega obsega in narave dela, ki ga organizirajo in katerega sadove obirajo, se delodajalcem splača danes in se jim je splačalo takoj po osamosvojitvi.
Oblast, leva ali desna, je delodajalce pri tem ves čas podpirala. Delovnopravne zakonodaje pač niso spreminjali v skladu z "inovativnimi" zaposlovalnimi prijemi podjetij, ki kot psi krvniki divjajo za maksimalnim dobičkom. Menedžerski guruji, ki danes slovenski politiki sugerirajo, kako "posodobiti" zakon o delovnih razmerjih, imajo prav, ko pravijo, da je zakon ostal socialističen. To se jim tudi ne bi zdel tolikšen problem, če bi, kot nekoč, starejši in relativno bolje zaščiteni delavci po naravni selekciji hitreje odpadali.
Sicer pa je obstoječi zakon o delovnih razmerjih za delodajalce dovolj slab, da je mimo njega mogoče speljati celo paleto "fleksibilnih" zaposlitev. S takšnim zakonom si tudi najbolj široko misleči sodniki - delovna sodišča so še edino upanje delavcev - težko pomagajo, kadar iščejo elemente delovnega razmerja tam, kjer delovno razmerje uradno ne obstaja. Da torej ne bi slepomišili: do bolečine raztegljiva delovna mesta, navidezno študentsko delo, navidezne honorarce in navidezne samostojne podjetnike za tekočimi trakovi v Sloveniji že imamo.
O tem, kar se v mednarodni delovnopravni stroki imenuje "prikrita delovna razmerja" ali v najboljšem primeru "objektivno dvoumna delovna razmerja", je dr. Luka Tičar z ljubljanske pravne fakultete pravkar izdal tristo strani debelo knjigo. V njej med drugim opisuje trud mednarodne organizacije dela (International Labour Organisation pri OZN), da bi "upoštevaje negativne vplive pomanjkanja varstva in razloge zanje" identificirali "osebe, ki naj bi bile (delovnopravnega) varstva deležne".
V Sloveniji imamo torej že vse, kar imajo veliki - fleksibilnost delavcev in varnost delodajalcev. Da se ne bi kdo bal konkurence: imamo to, kar je Steve Jobs, noro premožni ameriški biznismen, imel v kitajskem delovnem taborišču Foxconn. Po tem, ko so nas na delovno džunglo dovolj dolgo navajali, pa bodo zdaj vlada in delodajalci abnormalno pretvorili v normo in nam prek parlamenta poslali zakon, ki bo džunglo še pravno "pokril".
Tako bodo med brezpravne delavce na hitro poslali še vse tiste, ki so doslej delali pod kolikor toliko vzdržnimi pogoji. To se bo zgodilo v istem parlamentu, z isto politideološko opcijo, ki konec leta 1991 ni sprejela amandmajev, s katerimi bi ustavili izbris. Ne čudite se, če bo novi zakon o delovnih razmerjih sprejet s kamnom za vratom, po nujnem postopku, sredi noči, z izčrpavanjem nasprotnika. Tile se gredo zares.
