Ameriški predsednik Obama se namreč ni hotel srečati s pakistanskim predsednikom Asifom Alijem Zardarijem, vsaj dokler ne bo pakistanski predsednik ponovno dovolil uporabe svojega ozemlja za Natove transporte opreme in zalog. Pakistan je namreč prepovedal transport opreme čez svoje ozemlje novembra lani, ko je ameriško brezpilotno letalo odvrglo bombo na pakistanske vojake in jih tako pripisalo k dolgi vrsti kolateralnih žrtev ameriških vojaških eskapad. Pakistanski predsednik je od ameriškega zahteval opravičilo in menda dvig plačila za vsak tovornjak z 250 dolarjev na 5000 dolarjev. Obama se je pogajanjem o ceni izognil, saj se ni nameraval opravičiti, ker se Američani ne opravičujejo zaradi kolateralnih žrtev. Preveč jih je, da bi počeli kaj takega... A zaplet s Pakistanom, prek katerega je Nato do novembra prepeljal več kot 40 odstotkov vse opreme, kaže na preprosto dejstvo, da je vojna, kjer koli že je, resen biznis.
Seveda je biznis tudi priprava vojske na vojno in vojaška zveza Nato je že dolgo prav to: vedno slabše naoljen vojaški stroj, ki z vsako novo odločitvijo tone vse globlje. Afganistan bo po več kot 10 letih zapustila menda v varnih rokah afganistanskih varnostnih sil, postavila bo - v brk Rusiji - raketno obrambo pred malopridnimi državami, ki so jih ZDA že disciplinirale ali pa imajo njihovo discipliniranje še v načrtu, nadzora kopna pa se bo lotila kar z brezpilotnimi letali s projektom, pri katerem bo finančno sodelovala tudi Slovenija. Ko nekdo v istem stavku omeni brezpilotna letala, vojaško zvezo in nadzor iz zraka, se moramo vsi ustrašiti...
Če verjamemo, da naključij ni, da je svet urejen natančno tako, kot to zahtevajo zakoni narave in fizike, potem je več kot pomenljiv podatek, da so se šefi držav in vlad zbrali v mestu, kjer se je stopnja umorov v prvih treh mesecih letošnjega leta povišala za 60 odstotkov glede na isto obdobje lani. Policija je prav tako naštela precej več strelskih obračunov med več kot 70 tolpami, ki obvladujejo in terorizirajo mesto, čeprav je okrepila svojo prisotnost in meščane večkrat pozvala, naj se v svojih soseskah uprejo tolpam in pomagajo ustvariti varno okolje. Tudi Nato je poskušal z okrepljeno prisotnostjo končati spopade v Afganistanu. Nato je Afganistance pozival, naj se uprejo talibanom in tako pomagajo ustvariti "varno okolje". In tako kot chicaška policija ne zmore narediti miru v mestu, ki gosti okravatene besedovalce polnih ust miru in stabilnosti, tako tudi Nato afganistansko zgodbo težko proda kot zgodbo o uspehu. Skoraj 13.000 civilnih žrtev in skoraj 3000 vojaških žrtev v zadnjih 6 letih govori drugače... In navsezadnje: tudi ameriški vojaški veterani, ki so včeraj vračali medalje in odlikovanja iz afganistanske ere, kažejo na to, da v vojno, ki prinaša menda stabilnost in demokracijo, ne verjame več nihče. A težava je še večja: žal nihče ne verjame več niti v mir.