Za dodatno mero negotovosti je poskrbelo še hudo zaostrovanje odnosov med Korejama, potem ko je Severna Koreja z raketami obstreljevala Yeonpyeong. V to se je vpletla tudi Kitajska, ki svari pred vojaškimi vajami. Težko pričakovana odločitev finančne pomoči Irski s strani Evropske unije je dobila epilog. Evropski finančni ministri so konec tedna dokončno zagotovili 85 milijard evrov pomoči Irski. Obrestna mera, ki jo bodo morali plačati, znaša 5,8 odstotka, kar je manj, kot so nekateri napovedali.

Med evropskimi državami bo sedaj pozornost usmerjena na Portugalsko, ki naj bi bila naslednja na vrsti za "bailout". V torek je na svetovne kapitalske trge prišel dodatni val pesimizma. Vlagatelji namreč ocenjujejo, da pomoč Irski širjenja krize ne bo ustavila, skrbijo pa jih predvsem razmere v Španiji, trg obveznic in izvedenih instrumentov pa nakazuje na vedno bolj skrb vzbujajoče stanje tudi v Italiji in Belgiji.

Nekoliko spodbudnejše novice so ta teden prihajale z ameriškega trga. Med makroekonomskimi novicami je spodbuden podatek, da je bilo v ameriških veleblagovnicah v zadnjem podaljšanem koncu tedna, ko se je začela praznična sezona, 8,7 odstotka več kupcev kot v enakem obdobju lani. Tudi potrošniško zaupanje je v ZDA novembra, sodeč po indeksu organizacije Conference Board, napredovalo na najvišjo raven vse od junija, predvsem zaradi optimizma glede izboljšanja gospodarskega stanja v prihodnje. Na drugi strani so cene stanovanjskih nepremičnin v največjih ameriških mestih septembra nazadovale. Po pričakovanjih je bil v sredo objavljen tudi podatek o indeksu nabavnih menedžerjev za proizvodni sektor v ZDA, ki je zrasel na 56,6 točke in s tem stabiliziral trge. Za nekoliko razburjenja na ameriških kapitalskih trgih je poskrbel Google. Ameriški spletni velikan je blizu sklenitvi dogovora o nakupu spletne diskontne storitve Groupon za 6 milijard dolarjev. Evropska komisija je napovedala preiskavo obtožb na račun Googla zaradi njegovega domnevnega prevladujočega položaja na trgu spletnega iskanja. Delnica je po tej novici na trgih izgubila dobre 4 odstotke.

Vrednosti največjih svetovnih indeksov so ta teden končale različno. Indeks DAX je ta teden končal 0,8 odstotka niže in je v sredo dosegel 6850 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,1 odstotka niže, medtem ko je angleški indeks FTSE100 ta teden izgubil 1,2 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila v izhodišču glede na minuli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 0,3 odstotke in v sredo dosegel 2162 indeksnih točk.

Mnogo večji padec kot trgi je zaradi zaskrbljenosti dolžniške krize utrpel evro. Vrednost evra v primerjavi z dolarjem je padla za 2,5 odstotka in v torek dosegla vrednost 1,2990. Ob negotovosti trgov so vlagatelji našli alternativo pri naložbah v zlato. Cena za unčo zlata je v tem tednu pridobila 3,3 odstotka in v sredo končala pri vrednosti 1,395 dolarja. Podobnemu trendu je ta teden sledila vrednost nafte, ki se je okrepila za 2,7 odstotka in dosegla 85,7 dolarja za sod. Zelo pomembno vlogo, kako bo nadaljeval trend trga, bo konec tedna imel podatek o stanju zaposlenosti v Ameriki. V zadnjem času je veliko prelitega črnila zaradi poglabljanja dolžniške krize prek Portugalske, Španije vse do Italije in morebiti celo Belgije. Bankrota si ni mogoče predstavljati, vprašanje pa je, koliko bo to dejansko stalo Evropsko unijo in ali bo to sama sploh sposobna sanirati. V tem trenutku se morda ustvarja pretirana panika, saj regulatorji tega ne bodo prepustili naključju.