Pahor je "med tekom na daljšo razdaljo", ko je razmišljal o tem, "kako ubežati, da te tekmeci ne prehitijo", ugotovil, da mora "pobeg do zmage" temeljiti zlasti na povečanju konkurenčnosti. Naj se s tezo, da moramo po dveh letih gašenja socialnih problemov zdaj okrepiti "razvojni preobrat", še kako strinjamo, a proračuna tega ne kažeta.
Sredstva za podjetništvo in konkurenčnost se prihodnje leto v primerjavi s starim proračunom sicer povečujejo za 73 milijonov evrov, vendar pa se bodo že leto pozneje znižala za več kot 100 milijonov evrov; na tak način bodo za 23 milijonov evrov celo nižja kot letos. Tudi druga ključna politika za spodbujanje razvoja, "visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba", bo imela na voljo manj denarja. V primerjavi s starim proračunom za leto 2011 se sredstva zanjo znižujejo za 25 milijonov evrov, leto pozneje pa za 73 milijonov evrov, kar pomeni 20 milijonov evrov manj kot letos.
Če ob tem upoštevamo, da bo za trg dela v primerjavi z letošnjim proračunom namenjenih 145 milijonov evrov ali skoraj 30 odstotkov manj, da bosta izobraževanje in šport izgubila skoraj 80 milijonov evrov, da bodo manj prejeli okoljska politika, nacionalna varnost in obramba, je skoraj umetnost, da je vladi uspelo odhodke kljub temu zvišati za kar 143 milijonov evrov. Res je, da gre od tega dobršen del za servisiranje javnega dolga, ki je letos presegel 40 odstotkov BDP, pa vendar.
Varčevanje na račun upokojencev in brezposelnih je še toliko bolj sporno, če upoštevamo več milijard evrov težko letno porabo pri pogosto spornih javnih naročilih in državne nakupe. Da bo država v prihodnjem letu za nakupe nepremičnin, informacijske, pisarniške in druge opreme porabila "le" 186,5 milijona evrov ali skoraj 50 milijonov evrov manj kot letos, sicer kaže na napredek pri varčevanju pred lastnim pragom, a po drugi strani dokazuje, kako potratna je bila država v najbolj kriznih letih. V letih 2009 in 2010 je namreč za nakupe porabila več kot v najbolj konjunkturnem letu 2008.
Če je vlada izdatke določila, kakor jih pač je, lahko o prihodkih govorimo zgolj kot o ocenah. Proračunski prihodki, ki naj bi v prihodnjem letu znašali 8,3 milijarde evrov ali 248 milijonov evrov več, kot naj bi znašala letošnja realizacija, so po oceni opozicije in tudi številnih strokovnjakov le pobožne želje. Davčni prihodki, ki imajo v strukturi prihodkov okoli 80-odstotni delež, so se namreč od leta 2008 znižali za skoraj 1,3 milijarde evrov. Gospodarska kriza je najbolj skrčila prihodke od davka na dohodek pravnih oseb, ki so z 1,3 milijarde evrov padli na 440 milijonov evrov, za okoli 300 milijonov evrov pa je letos manj prihodkov tudi od dohodnine.
Vlada se na prihodkovni strani zanaša na dokaj ugodne napovedi Umarja o gospodarski rasti, te pa so, kot kažejo nižje napovedi Banke Slovenije, morda preveč optimistične. Po mnenju vlade bodo za rast ključni zlasti izvoz in investicije, a te temeljijo na pričakovanju o pridobitvi dobre milijarde evropskega denarja. In če vemo, kako smo pri njihovem črpanju učinkoviti, lahko o vladnih načrtih tudi nekoliko podvomimo.
