Ne, operacija zoper odgovorne na koprski občini je bržkone obsojena na neuspeh zaradi kaznivega dejanja, ki ga preiskujejo. Gre za sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic. Če v Kopru nekdo ni bil res hudo nepreviden in neroden, mu zlorabe uradnega položaja skoraj zagotovo ne bodo mogli dokazati, tako kot organom odkrivanja in pregona to ni uspelo v številnih drugih primerih.
Državno tožilstvo je recimo v letu 2009 na to temo prejelo kar 497 ovadb, skupaj s prenesenimi ovadbami iz prejšnjih let so glede tega obravnavali 705 oseb, pri tem pa zavrgli ovadbe zoper 351 oseb. Veliko ovadb je bilo sicer neutemeljenih, ker so jih podali občani, nezadovoljni z neko odločitvijo organa, a to ni vse. Pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja gre za dolgoletno frustracijo tožilcev, ker je stvar pač zelo nerodno napisana. Storilcu je treba dokazati tako imenovani obarvani naklep, kar pomeni, da mu je treba dokazati, da je zlorabil uradni položaj z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi neko korist.
Pred leti je recimo direktorica sklada kmetijskih zemljišč poceni prodala kmetijsko zemljišče na Obali, čeprav so jo strokovne službe sklada opozarjale, da bo že čez nekaj dni tisto zemljišče postalo zazidljivo. Naklepa ji niso mogli dokazati in pregona ni bilo. Tudi v sedanjem koprskem primeru se sumi nanašajo na preprodajanje oziroma zamenjevanje občinskih nepremičnin. Ali bo mogoče recimo Popoviču dokazati, da je imel namen sebi ali nekemu podjetju pridobiti korist s tem, da je "ugodno" zamenjal nepremičnine in zraven celo še doplačal iz občinskega proračuna? Bo ta namen mogoče dokazati prek razumnega dvoma, tudi če je bilo to podjetje donator Popovičevih volilnih projektov, pa pri tem ne bo recimo prisluhov ali izjav prič, da je Popovič takšen posel načrtoval s tem namenom? Mogoče je, ni pa verjetno.
Obroč okoli tistih, ki na dvomljiv način razpolagajo z javnimi sredstvi, pa se vendarle začenja ožiti. Na eni strani je v pripravi novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih financ. Če bo takšen člen naposled sprejet, bo kazensko odgovarjala uradna oseba ali javni uslužbenec, ki bo s svojim ravnanjem oškodoval javne finance, tudi če bo to storil iz malomarnosti, torej nenaklepno. Na drugi strani pa pravkar sprejeti zakon o preprečevanju korupcije predpisuje, da morajo organi in organizacije javnega sektorja od minulega ponedeljka naprej v vse pogodbe nad 10.000 evrov vključiti z zakonom predpisano protikorupcijsko klavzulo, ob izpolnitvi katere bodo takšne pogodbe nične. Popovič je lahko srečen. Če bi ureditev, kot se pripravlja zdaj, veljala že pred leti, ko je koprska občina sklepala pogodbe, ki jih zdaj preiskujejo policisti, bi bila zgodba danes verjetno precej drugačna. Prav tako v kakšni drugi občini, recimo v Ljubljani, kjer se veliki posli delajo s preprodajanjem zemljišč.
Nekomu na oblasti je moralo biti zelo v interesu, da je pristojnim organom v minulih letih zvezal roke ali vsaj otežil delo, ko je šlo za te preiskave. Zdrava pamet ne more razumeti, da v skoraj 20 letih slovenske samostojnosti javne finance še vedno nimajo specialnega kazenskopravnega varstva. In to v 20 letih tranzicije, ko je bilo javno premoženje najbolj izpostavljeno plenjenju.