In tako smo bili s strani opozicije "seznanjeni", da je arbitražni sporazum škodljiv, da stik ni nujno stik (saj dobi tudi sosed, ki se mu nekdo drug vrine med njegovo parcelo in javno cesto, neki stik z javno cesto). Pa da tisti, ki so proti sporazumu, niso nerazumni, potuhnjeni hinavci in supermani, nasprotno pa je Pahor kapituliral in kolaboriral s Hrvaško, zato moramo državljani po prepričanju opozicije stopiti ob bok Rudolfu Maistru in z glasovi proti sporazumu ohraniti slovensko morje. Koalicija pa je odgovarjala, da stvari ni zavozila ta vlada, temveč prejšnja, ki je v Blejsko jezero vrgla sporazum Drnovšek-Račan in se usmerila proti haaškemu sodišču, da je SDS jezna, ker takšen sporazum ni uspel njej, volilci pa se bodo znali odločiti za prihodnost... "Padle so maske," so opozicijo "razkrinkali" poslanci koalicije. O novih okoliščinah in njihovi včerajšnji razjasnitvi pa najbolj nazorno govori po celodnevni razpravi sprejet sklep, da se je "državni zbor ponovno seznanil z informacijo o okoliščinah razpisa zakonodajnega referenduma".
Vendar bi bili krivični, če bi zapisali, da nekaterim novostim vendarle nismo bili priče. Na začetku seje so bile namreč glavni adut nasprotnikov sporazuma na novo odkrite pol leta stare navedbe hrvaškega zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, da sta Hrvaška in Slovenija skupaj obvestili predsedstvo EU in ZDA o enostranski hrvaški izjavi. Ko sta Švedska in ZDA to zanikali, pa je opozicija ocenila, da je zaradi hrvaške prevare sporazum tako neveljaven. In če je neveljaven, se volilci 6. junija torej nimamo o čem izrekati.
Zanimive novosti k razumevanju arbitražnega sporazuma pa je v torek dodala še komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Po tistem, ko so napovedovali, da tokrat posebne izjave ne bodo sprejeli, je bila skušnjava očitno vendarle premočna. Dokaj umirjeni izjavi, pod katero je podpisan ljubljanski nadškof metropolit ter predsednik komisije dr. Anton Stres, v kateri je le v določenih delih nakazan dvom o pravičnosti arbitražnega razsojanja, so nekateri člani komisije pridali dodatno pojasnilo. Katoliška cerkev ne podpira arbitražnega sporazuma in je skeptična, da bo prinesel pravično rešitev meje, so bili odločni. Ob tem pa poudarili svojo trajno distanco do "prvenstveno političnih vprašanj" in državljane pozvali h glasovanju po lastni presoji. Njihove navedbe so torej izzvenele v slogu: glasujte po lastni presoji, seveda pa ne za sporazum. Šli so še korak dlje in podnapise dodali tudi izjavi papeža Benedikta XVI., ki je v novoletnem nagovoru članom diplomatskega zbora arbitražni sporazum pozdravil. Papež je imel v mislih zgolj podporo mirnemu reševanju mejnih sporov in ne podporo sporazumu, so pojasnili.
A se Vatikan s tem očitno ne strinja in, kot trdijo naši viri, razmišlja o diplomatskem sporočilu, da papež prevoda članov slovenske komisije ne potrebuje.
