Z vsako novo vlado v kobilarno pride tudi nov direktor. To »obveznost« bi lahko celo zapisali v zakon o Kobilarni Lipica, tako dosledno jo spoštujejo prav vsi politiki, levi in desni. Izogniti bi se morali le natančnejši zakonski opredelitvi trajanja mandata, saj so se na položaju direktorja le redki možakarji (direktorice Lipica še ni imela) obdržali dlje kot dve leti. Ne verjamete? V 15 letih se jih je zvrstilo deset, torej je bil njihov rok trajanja povprečno 18 mesecev.
Prav vsak se je direktorovanja lotil zelo zavzeto. Vrstile so se novinarske konference in hvalnice o izjemnih poslovnih rezultatih, o navalu turistov, donosnosti igrišča za golf... A Lipica kljub temu še vedno spominja na kraško brezno, v katero država odmetava zajetne šope evrov, premier Pahor pa po letih silnih »uspehov« za nameček zabrusi: »To, kar lahko danes vidimo v Lipici, je sramota za slovenski turizem in za državo. Imamo biser vseh biserov, a leta in leta puščamo, da stvar žalostno propada.«
V čem je skrivnost neuspeha Kobilarne Lipica? Predvsem v tem, da jo vsakokratna vladajoča elita praviloma potisne v roke ljudem, za katere je pomembneje to, da imajo ustrezno partijsko knjižico, kot strokovne reference. Izprašati se moramo tudi, ali je prav, da v svetu Kobilarne Lipica kot najvišjem organu upravljanja sedijo predstavniki petih ministrstev. Petim mačeham, kot se jih je oprijel vzdevek, pa se še ni uspelo poenotiti, kaj želimo v Lipici: elitno kobilarno, mondeno igralnico, raj za golfiste ali kaj četrtega. Ko je leta 2003 okoljsko ministrstvo vodil Janez Kopač, se je v zgodovino zapisal z izjavo, da območje kobilarne ni noben naravni spomenik, zato predstavnik okoljskega ministrstva nima kaj iskati v svetu zavoda. A je po sedmih letih še vedno v njem, kljub legendarni Kopačevi izjavi: »Teoretično je vsak šop trave na območju kobilarne kulturni spomenik, pri čemer ne vemo, ali je kulturni spomenik takrat, ko je pokošen, ali takrat, ko je nepokošen.«
Nekaj modrih misli je v lipiško zakladnico prispeval tudi dr. Miha Brejc, ki je bil v času Janševe vlade štiri leta predsednik sveta Kobilarne Lipica in je številne strokovnjake, ki so nasprotovali širitvi igrišča za golf, posvaril: »Dobro bi bilo, če bi v Sloveniji počasi razumeli, da če vlada nekaj sklene, je to sklep vlade, in da so javni uslužbenci dolžni razmisliti, kako tak sklep uresničiti, ne pa, kako ravnati v nasprotju s sklepom vlade. Če želijo polemizirati z vlado, naj gredo na volitve in dobijo mandat!«
Glede na te Brejčeve besede, ki so kasneje tudi meso postale (nekateri »neposlušni« javni uslužbenci so ostali brez službe), včeraj poslanec LDS Anton Anderlič ni zvenel pretirano prepričljivo, ko je skušal moč Pahorjeve napovedi o širitvi lipiškega igrišča za golf takole omiliti: »Mislite, da se lahko zgodi, da predsednik vlade reče: 'Tam bo golf!' in bo jutri tam res golf? Zadnji uradnik na katerem koli resorju mu lahko vtakne palico v kolesa in se bo ustavil.«
